Težko je ostati miren in odriniti na stran čustva. Navsezadnje prostoru v Sikstinski kapeli z razlogom rečejo soba solza – tam se novi papež takoj po izvolitvi preobleče v belo in tam jih menda pogosto prevzame teža razsežnosti dogajanja. Tokrat je bilo enako, vsaj videti je bilo tako.
Robert Francis Prevost je v četrtek zvečer na balkonu na Trgu svetega Petra prvič stopil pred vernike kot novi cerkveni poglavar in pomahal množici. Ko je kamera približala njegov obraz, pa je bilo videti, da je ganjen, orošenih oči je gledal levo in desno v množico vernikov ter se nasmejal, kot bi sledil znameniti pozdravni gesti, po kateri se je leta 2013 takoj prikupil papež Frančišek, čigar delo in prizadevanja za družbeno pravičnost je Prevost v preteklosti trdno podpiral. Tako se zdi kar prikladno, da je drugo osebno ime Prevosta, torej Francis, v angleščini enako tistemu, ki si ga je prejšnji papež izbral za vodenje Cerkve.
Mirni svetovljan
Seveda so napovedi o tem, kakšno bo njegovo papeževanje, zdaj še bolj kot ne ugibanja poznavalcev Cerkve. Tom Heneghan iz katoliškega tednika The Tablet ocenjuje, da bo verjetno treba počakati nekaj mesecev, da se slika zbistri. Za televizijo France 24 je spomnil, da je Frančišek po štirih mesecih vodenja Cerkve prvič odšel na Lampeduso in izrekel enega svojih najodmevnejših stavkov: »Če je nekdo istospolno usmerjen in išče Boga ter ima božjo voljo, kdo sem jaz, da bi mu sodil?«
Prevosta nekateri uvrščajo v bolj liberalno strujo, v prvi vrsti naj bi se posvečal skrbi za revne in zapostavljene, tudi za migrante. »Natančno tak je kot Frančišek, tako po pastoralnem srcu kot po sposobnosti upravljanja in viziji. Dejal je, da škof ne bi smel biti mali princ, ki sedi v svojem kraljestvu, ampak nekdo, ki poziva k pristnosti in ponižnosti, bližini z ljudmi, ki jim služi, hoditi mora med njimi in trpeti z njimi,« je za Washington Post dejala profesorica zgodovine na Univerzi Notre Dame Kathleen Sprows.
V prvem nastopu v vlogi papeža na Trgu svetega Petra je Prevost zgovorno rekel, da mora Cerkev graditi mostove, biti vedno odprta, da sprejme vsakogar, kar je mogoče razumeti kot nadaljevanje Frančiškovega zavzemanja za vključevanje vseh, pri čemer Heneghan opozarja, da je Frančišek o tem sicer zelo veliko govoril, ni pa spreminjal cerkvene doktrine. In po prvih ocenah tega ni pričakovati niti pri papežu Leonu XIV. Poznavalka Vatikana Elise Allen je za CNN dejala, da imajo Prevosta za bolj sredinskega od Frančiška, za mirnega, zmernega, nepristranskega, izkušenega, razgledanega pa tudi izjemnega voditelja. Ki je zadržan in ne sili v medije.
Nekaj o vsakem papežu pove tudi njegova izbira imena, saj pokaže, po kom se zgleduje in kakšno vizijo ima. Zadnji papež Leon, Leon XIII., je bil na čelu Cerkve v obdobju od leta 1878 do 1903 in ga ob iskanju indicev o Prevostovem delu največ omenjajo. Posebno je znan po encikliki Rerum novarum, papeški okrožnici o položaju delavskega razreda, o kapitalizmu v novi industrijski dobi in zapletenih družbenih razmerjih. Izhodišče okrožnice je pomenljivo, namreč »nenasitni pohlep«, ki je v družbi povzročil razslojevanje v »maloštevilne mogočneže in bogataše«, na drugi strani pa »vsilil suženjski jarem brezštevilni množici delavcev brez kakršnega koli imetja«, v knjigi Družbeni nauk Cerkve navajata Janez Juhant in Rafko Valenčič. Izbira imena bi v tem pogledu lahko nakazovala, da bo papež Leon XIV. v ospredje postavljal nauk o družbenih, socialnih vprašanjih našega časa, je na CBS ocenil teolog in profesor na Univerzi v Daytonu Dennis Doyle. Nekateri omenjajo tudi papeža Leona I. iz petega stoletja, ki je okrepil papeževo oblast.
Državljan Peruja
Prevost je prvi v ZDA rojeni papež in prvi iz Severne Amerike. Tri kardinale od tam so uvrščali v širši krog favoritov (nikogar v najožjega), Prevostu naj bi v zadnjih dneh podpora med kardinali rasla. Pa vendar je izbira nekoliko presenetljiva in prelomna. Poznavalci pravijo, da si nekoč ni bilo mogoče predstavljati papeža, ki prihaja iz ene od velesil, sploh ne največje. Bržkone je pomagalo, da ima od leta 2015 tudi državljanstvo Peruja, kjer je preživel velik del svojega življenja, zato so bili tudi v Peruju izredno navdušeni nad izbiro, podobno kot marsikje v ZDA. Še posebno v Chicagu, kjer se je Prevost 14. septembra 1955 rodil materi španskega rodu in veteranu druge svetovne vojne francosko-italijanskih korenin ter na Univerzi Villanova v Pensilvaniji, ki jo je ustanovil red avguštincev, leta 1977 diplomiral iz matematike.
Tudi ameriški predsednik Donald Trump mu je takoj čestital in dejal, da gre za veliko čast za ZDA ter da se veseli srečanja. Zanimivo bo spremljati, kako se bo razvijal ta odnos. Prevost je bil v preteklosti precej dejaven na družbenih omrežjih ter objavil in poobjavil nekaj zapisov, kritičnih do politike Trumpove vlade, tudi migrantske. Vsi v ZDA niso navdušeni, nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je zapisal: »Najslabša mogoča izbira za katolike MAGA.«
Po diplomi leta 1977 je Prevost vstopil v noviciat reda avguštincev, prve zaobljube je opravil leta 1978, slovesne pa tri leta kasneje, piše v biografiji Vatican News. Leta 1982 je bil posvečen v duhovnika. Med pripravo doktorata iz kanonskega prava je leta 1985 prvič odšel v Peru za misijonarja. Tja se je potem pogosto vračal, prvič leta 1988. Kot vodja semenišča v Trujillu ter ob drugih funkcijah je ostal enajst let, do vrnitve v Chicago leta 1999, kjer je postal provincial in kasneje prior avguštinske cerkve.
Poznanstva zaradi vplivnega položaja
Leta 2014 je Prevost sprejel škofovsko posvečenje in prevzel vodenje škofij v Chiclayu in Callau v Peruju. V času službovanja v Peruju so se ga dotaknili škandali o spolnih zlorabah z obtožbami žrtev leta 2022, da ni začel preiskav, njegova škofija pa je odločno zanikala, da bi kakor koli sodeloval pri prikrivanju teh dejanj, je poročal BBC.
Leta 2023 ga je papež Frančišek poklical v Rim in ga imenoval za prefekta dikasterija za škofe, kar je vplivna funkcija zaradi pristojnosti izbire kandidatov za škofe. Obenem je imel zaradi tega položaja širok krog poznanstev med kardinali, kar je morda pripomoglo k njegovi izvolitvi. Prevost je v tem času zagovarjal Frančiškovo odločitev, da v vatikanski urad, ki ga je vodil, imenuje tri ženske.
Leta 2023 ga je papež Frančišek umestil za kardinala. In zdaj je njegov naslednik, 267. papež in prvi iz reda avguštincev ter drugi z ameriških celin, po svojem predhodniku. Govori angleško, špansko, italijansko, francosko in portugalsko ter razume latinsko in nemško. Tudi v prvem nagovoru v vlogi papeža je spregovoril v nekaj jezikih. Med drugim je rekel: »Vsi smo v božjih rokah, zato brez strahu, povezani, z roko v roki z Bogom in drug z drugim krenimo naprej.« In glede na relativno mladost za novega papeža je pred njim še dolga pot. Ob izvolitvi je sedem let mlajši, kot je bil Frančišek, in če bi dočakal približno enako starost, potem naslednjega konklava ne bo tja do okoli leta 2045. Seveda pa je to le groba statistika o zadevah, ki so v rokah njegovega odslej edinega nadrejenega.
