Bresnik je aprila 2024 skupaj s soprogo Rebecco Bresnik, ki je visoka pravna svetovalka za mednarodno in vesoljsko pravo pri Nasi, sodeloval pri podpisu sporazuma med Slovenijo in ZDA o sodelovanju v programu Artemis, oktobra pa obiskal domovino svojega pradedka in prababice.
V Bresnikovi posadki bodo še astronavti Luca Parmitano, Frank Rubio in Andre Douglas. Robert Hines je izbran kot rezerva, če se kateremu od naštetih kaj zgodi, je danes v vesoljskem centru v Houstonu objavila Nasa.
Nasine misije Artemis ciljajo na dolgoročno vrnitev človeka na Luno. Misija Artemis I je leta 2022 vključevala polet plovila orion okrog Lune brez človeške posadke. Misija Artemis II pa je na pot okoli Zemljinega satelita letos poslala štiri astronavte, Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja in Christino Koch ter Kanadčana Jeremyja Hansena.
Izstrelitev misije Artemis III je predvidena konec prihodnjega leta, izvedli jo bodo iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi. Misija bo preizkusila srečanje in privezovanje med plovilom orion ter komercialnima sistemoma za pristanek ljudi na Luni, ki ju razvijata podjetji milijarderjev Elona Muska in Jeffa Bezosa SpaceX in Blue Origin.
Pri prihodnjih misijah Artemis bo pristajalnik deloval tudi kot bivalni prostor, medtem ko bodo astronavti na Luni zbirali vzorce, izvajali poskuse in testirali nove tehnologije. Po končani misiji se bo posadka vrnila na pristajalnik, da se ponovno združi z orionom in vrne na Zemljo.
Artemis III bo testiral pristajalna plovila v nizki zemeljski orbiti, prihodnje misije pa bodo pristajalno plovilo poslale v Lunino orbito, kjer bo čakalo na astronavte. Orion bo posadko prepeljal do pristajalnega plovila, ki se bo nato spustilo na površje Lune. V kasnejših misijah bo prevoz posadke potekal prek lunarne vesoljske postaje Gateway.
Testnemu pilotu in veteranu Bresniku kolegi šaljivo pravijo tudi Komrade (tovariš), saj je opravil vesoljski polet z Nasinim upokojenim raketoplanom leta 2009, nato pa poletel v vesolje leta 2017 z ruskim sojuzom, poroča CNN.
Nasi se je pridružil leta 2004, pri programu Artemis ima položaj pomočnika poveljnika astronavtov.
Andre Douglas še ni bil v vesolju, je bil pa rezerva za misijo Artemis II. Frank Rubio je pri Nasi od leta 2017, prvič je poletel v vesolje s sojuzom leta 2022, potem pa zaradi tehničnih težav na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) namesto predvidenih šest mesecev ostal 370 dni, s čimer je postavil rekord kot ameriški astronavt z najdaljšim bivanjem v vesolju.
Italijan Luca Parmitano je astronavt Evropske vesoljske agencije od leta 2009, v vesolju je bil že v letih 2013 in 2019. Polkovnik italijanskih zračnih sil bo pilotiral misijo Artemis III.
Bresnik je leta 2024 obiskal Slovenijo na povabilo Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, sprejela ga je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Z ženo Rebecco sta Slovenijo pred tem obiskala že večkrat.
Korenine njegove družine izvirajo iz Ljubnega v Savinjski dolini. V ZDA sta se pred več kot stoletjem preselila njegov pradedek in prababica. Rodil se je leta 1967 v Kentuckyju, po šolanju je začel kariero vojaškega pilota, kar je bil tudi njegov oče Albert Bresnik. Njegov dedek Al Bresnik je bil fotograf slavne ameriške pilotke Amelie Earhart.
Slovenija je k sporazumu Artemis, za kar si je intenzivno prizadeval veleposlanik Iztok Mirošič, pristopila kot 39. država. V Ljubljani sta ga leta 2024 podpisala državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež in pomočnik državnega sekretarja ZDA za Evropo in Evrazijo James O'Brien.
"Slovenija je dobrodošel dodatek k sporazumu Artemis in danes se zavezništvo med državama širi na novo ozemlje. Smo v zlati dobi vesoljskih potovanj in države, ki izvajajo odprto, odgovorno in miroljubno vesoljsko raziskovanje, bodo pisale to dobo," je takrat izjavil bivši upravitelj Nase Bill Nelson.
Sporazum Artemis velja od leta 2020, z njim se države zavezujejo k miroljubnemu raziskovanju vesolja.