Ameriška vesoljska agencija Nasa je naredila pomemben korak k vrnitvi človeka na Lunino površje in vzpostavitvi dolgoročne prisotnosti. Dvema zasebnima podjetjema je podelila pogodbi v skupni vrednosti skoraj 440 milijonov dolarjev za razvoj nove generacije lunarnih terenskih vozil (LTV). Ta bodo ključna za prihajajoče misije programa Artemis in dolgoročne načrte za gradnjo prve stalne človeške postojanke zunaj Zemlje.
Agencija je podjetjema Astrolab in Lunar Outpost dodelila po približno 220 milijonov dolarjev za razvoj vozil, ki naj bi na Luno prispela do leta 2028. Ne gre za vozila, ki bi jih videli na avtocesti proti Cape Canaveralu, temveč za napredne terence, namenjene za 386.000 kilometrov dolgo pot. Nova generacija lunarnih vozil je zasnovana za preživetje v enem najzahtevnejših okolij v našem osončju. Zdržati bodo morala ekstremna temperaturna nihanja, neprestano kozmično sevanje in uničujoč vpliv abrazivnega Luninega prahu.
Roverja, Astrolabov CLV-1 in pegasus podjetja Lunar Outpost, bosta prevažala astronavte po kamnitem in nepredvidljivem terenu v bližini Luninega južnega tečaja. Za razliko od majhnih odprtih vozil iz misij Apollo sta to zmogljivi električni terenski vozili, opremljeni s tehnologijo za avtonomno vožnjo. Vsako vozilo lahko prevaža dva astronavta, tehta približno eno tono in doseže hitrost do 10 kilometrov na uro. Zmožna sta premagovati vzpone z naklonom do 20 stopinj, upravljati pa ju bo mogoče tudi na daljavo z Zemlje, kar bo omogočalo znanstvene operacije tudi takrat, ko posadka ne bo na površju.
Sprememba strategije za hitrejši napredek
Te pogodbe predstavljajo dramatičen preobrat v Nasini strategiji za vzpostavitev trajne človeške prisotnosti na Luni pred koncem desetletja. Agencija je sprva nameravala zgraditi eno samo, tehnološko izjemno napredno vozilo, ki bi na Lunini površini delovalo 10 let. Vendar so se odločili za drugačen pristop in ublažili zahteve, da bi pridobili hitrejše, cenejše in prožnejše rešitve. Ta odločitev je presenetila nekatere poznavalce, saj podjetje Intuitive Machines, ki je veljalo za enega od favoritov, v tej fazi ni bilo izbrano.
Rezultat nove strategije je, da Nasa pričakuje več delujočih roverjev na Luni že do leta 2028. Ti bodo pravočasno pripravljeni na prihod astronavtov v okviru misij Artemis. S tem se bodo izognili čakanju na eno izjemno kompleksno vozilo, ki bi bilo nared šele okoli leta 2030. »To je bolj iterativen pristop,« so pojasnili Nasini uradniki in poudarili, da bo zgodnja namestitev več vozil pomagala zmanjšati operativna tveganja. Hkrati bo pospešila razvoj infrastrukture za prihodnjo lunarno bazo, saj se bodo že konec leta 2026 začele misije, ki bodo dostavljale prve komponente.
Vzpostavitev prve kolonije
Lunarni roverji so le del veliko širšega načrta, ki vključuje tudi več deset robotskih misij. Velik del dela bo pri tem opravil zasebni sektor, kar odraža širši trend v raziskovanju vesolja. Podjetja, kot so Blue Origin, SpaceX, Astrobotic in Firefly Aerospace, prevzemajo vse pomembnejšo vlogo. Eden največjih partnerjev je podjetje Blue Origin Jeffa Bezosa, katerega pristajalno plovilo Blue Moon bo od leta 2028 prevažalo opremo, vključno z roverji, iz Lunine orbite na površje.
Agencija se osredotoča predvsem na južni tečaj Lune. Znanstveniki namreč verjamejo, da se v tamkajšnjih trajno osenčenih kraterjih nahajajo velike zaloge zamrznjene vode. To vodo bi bilo nekoč mogoče pretvoriti v pitno vodo in kisik za dihanje. Še pomembnejše pa je, da bi lahko služila kot surovina za proizvodnjo raketnega goriva za prihodnje misije na Mars in dlje. Nasini načrti presegajo zgolj raziskovanje, saj agencija odkrito govori o gradnji stalne baze, kjer bi astronavti nekoč lahko živeli in delali dlje časa.
Vesoljski poligon za avtomobilsko industrijo
Za sodelujoča avtomobilska podjetja projekt hkrati služi kot poligon za testiranje novih tehnologij. General Motors pomaga pri razvoju baterijskih sistemov za rover pegasus, ki so prilagojeni za delovanje v vesolju. Medtem podjetje Goodyear razvija pnevmatike, zasnovane za ekstremne razmere na Luni. To delo bi lahko v prihodnosti pripeljalo do izboljšav v zmogljivosti baterij za električna vozila na Zemlji. Posebej koristno bi bilo v izjemno hladnih pogojih, ko doseg električnih avtomobilov pogosto občutno pade.
»Pomoč astronavtom, da bodo ponovno varno potovali po površini Lune, bo trenutek, na katerega bosta naša ekipa in naša država ponosni,« je ob tem izjavil predsednik oddelka GM Defense Stephen duMont. Vse intenzivnejša tekma za Luno, v kateri poleg ZDA sodelujejo tudi druge države in zasebni akterji, pa ima poleg tehnološkega napredka tudi izrazito geopolitično razsežnost.
