S tem se je začel hiter razpad političnega, pravnega in gospodarskega sistema, ki ga je Orban gradil 16 let, da bi svojo stranko Fidesz ohranil na oblasti. Prepričljiva zmaga Magyarja mu je prinesla dvotretjinsko večino v parlamentu, s katero lahko spreminja ustavo in sprejema ključne zakone, ki urejajo delovanje državnih institucij.
Tako kot nekoč Orban ima tudi Magyar zdaj možnost temeljitega preoblikovanja zakonodaje brez večjih ovir. Že v volilni noči je zahteval odstop predsednika države Tamasa Sulyoka in drugih visokih predstavnikov oblasti. Naj odidejo sami. Ne čakajte, da jih bomo mi zamenjali," je sporočil Magyar.
Po prevzemu oblasti maja so se v nekaj mesecih začeli rušiti ključni stebri Orbanovega sistema. Predsednik države in glavni tožilec sta odšla, nekoč mogočen medijski aparat pa je oslabljen.
Sistem nacionalnega sodelovanja pod pritiskom
Po zmagi na volitvah leta 2010 z dvotretjinsko večino je Orban vzpostavil tako imenovani sistem nacionalnega sodelovanja (NER), ki ga je predstavil kot novo družbeno pogodbo. Kritiki so ga videli drugače – kot centraliziran politični in gospodarski sistem, namenjen utrjevanju Orbanove različice "neliberalne demokracije".
Politični analitik Szabolcs Dull je sistem primerjal z družabno igro, v kateri ima en igralec možnost kadar koli spremeniti pravila v svojo korist. Po njegovem mnenju se je Orban zanašal na svojo parlamentarno večino, da je lahko hitro sprejemal zakone. Vendar je od leta 2020 vladal predvsem z odloki, najprej v okviru izrednega stanja zaradi koronavirusa, nato – po letu 2022 – pa pod pretvezo vojne v Ukrajini.
Demokratični mehanizmi nadzora in ravnovesja so bili oslabljeni z imenovanji zvestih podpornikov na ključne položaje v institucijah, medtem ko je javna radiotelevizija MTVA in približno 500 medijskih hiš pod okriljem medijskega holdinga KESMA pomagala širiti vladno narativo.
Dull je dejal, da se je obljuba o razpustitvi NER in odstranitvi njegovih predstavnikov izkazala za Magyarjevo najbolj priljubljeno predvolilno obljubo. »To mu je prineslo največjo priljubljenost. To je tisto, kar volilci zdaj od njega pričakujejo.«
Odhodi ključnih ljudi iz Orbanovega kroga
Eden prvih večjih političnih uspehov nove oblasti je bil odhod predsednika Tamasa Sulyoka. Ta je položaj zapustil sredi julija po podpisu ustavnih sprememb, s katerimi je bil njegov mandat zaključen.
Spremembe so omejile tudi mandate poslancev na največ 12 let in uvedle starostno mejo za upokojitev ustavnih sodnikov pri 70 letih. Zaradi tega je moral oditi tudi predsednik ustavnega sodišča Peter Polt, dolgoletni Orbanov zaveznik.
Magyar je večkrat poudaril, da Sulyok po njegovem mnenju ni zastopal nacionalnih interesov, temveč interese stranke. Nova vlada je zamenjala tudi vodje štirih obveščevalnih služb, šefa protiteroristične enote TEK Janosa Hajduja, nekdanjega Orbanovega tiskovnega predstavnika Bertalana Havasija in vodjo državnega revizijskega urada.
Odpravljen je bil tudi urad za zaščito suverenosti, ki ga je evropska komisija kritizirala zaradi nadzora nad mediji in nevladnimi organizacijami. Junija je odstopil tudi glavni tožilec Gabor Balint Nagy, ki je dejal, da tožilstvo ne sme postati orodje političnih obračunov.
Preiskave korupcije in vračanje premoženja
Madžarski parlament je konec julija ustanovil urad za vračanje in zaščito premoženja, ki bo preiskoval domnevne primere korupcije iz obdobja Orbanove vlade. Madžarska je bila več let med članicami Evropske unije z največ težavami na področju korupcije. Med največjimi dobitniki državnih poslov so bili podjetniki, povezani z Orbanom, med njimi njegov prijatelj iz otroštva Lorinc Meszaros, eden najbogatejših Madžarov, njegov zet Istvan Tiborcz in njegov oče Gyozo Orban.
V središču pozornosti je tudi tako imenovana afera Matolcsy, povezana z domnevnim izginotjem približno 1,38 milijarde evrov iz madžarske centralne banke.
Madžarska naj bi se ob koncu leta pridružila tudi evropskemu javnemu tožilstvu, kar bi omogočilo preiskave morebitnih zlorab evropskih sredstev.
Kriza znotraj Fidesza
Orban je konec aprila sporočil, da ne bo prevzel poslanskega mandata in bo po 36 letih zapustil parlament. "Trenutno me ne potrebujejo v parlamentu, ampak pri reorganizaciji nacionalne strani," je dejal.
Junija je parlament sprejel zakon, poimenovan "lex Orban", ki omejuje mandat predsednika vlade na največ osem let. Ker velja tudi za pretekla obdobja, Orbanu praktično onemogoča ponovno kandidaturo.
Kriza je prizadela tudi vodilne člane Fidesza. Nekateri so odstopili, drugi so se umaknili iz javnosti.
Preobrat v medijski krajini
Velike spremembe so prizadele tudi madžarske medije. Državna televizija MTVA je julija predvajala črn zaslon z napisom: "Javni mediji ne smejo lagati. Opravičujemo se, ker smo to počeli."
Direktor MTVA Daniel Papp je odstopil, sledile so tudi menjave urednikov in napoved prestrukturiranja. Spremembe so prizadele tudi medije, naklonjene Fideszu. Založnik Mediaworks je odpustil več sto zaposlenih, portal Mandiner je napovedal zmanjševanje števila zaposlenih, politično usmerjena vplivniška mreža Megafon pa je bila ukinjena.
Po mnenju analitikov so številni ti mediji preživeli predvsem zaradi državnega oglaševanja, ki se je po spremembi oblasti ustavilo.
Je Magyarjeva reforma demokratična?
Fidesz Magyarjeve poteze označuje za napad na demokracijo. Njegovi predstavniki opozarjajo, da nova oblast uporablja podobne metode kot nekdanja. Magyar očitke zavrača. "Zakon ni samovolja. Svoboda ni zatiranje. Stranka ni država. Pravica ni diktatura. Politika ni ropanje. Domovina pripada vsakemu Madžaru. Dobrodošli v novi Madžarski," je dejal.
Analitiki ocenjujejo, da je bila Madžarska v času Orbana deležna tako imenovanega "zajetja države", zato so obsežne spremembe po volitvah pričakovane.
"Če bomo začeli govoriti o 'Magyarjevem sistemu', že vemo, kdaj se bo končal," je opozoril Szabolcs Dull in dodal, da bo pomembno predvsem to, ali bodo nova pravila veljala tudi za sedanjega premierja.
