Madžarski parlament je sprejel spremembe ustave, s katerimi Peter Magyar v svojem »čiščenju« Fideszovih kadrov iz državne uprave v slovo maha še predsedniku Tamasu Sulyoku. 70-letni predsednik bo moral že sredi tedna zapustiti palačo Sandor, saj bodo začele veljati spremembe ustave, s katerimi je parlament hkrati nadel uzde še večnim poslancem: največ dvanajst let bodo poslej lahko politiki zasedali poslanski sedež, kar pomeni, da na naslednjih volitvah dve tretjini Fideszovih poslancev ne bo moglo več kandidirati.
Tudi zato je ob napovedi bojkota glasovanja o ustavnih spremembah svoj odstop z mesta vodje poslanske skupine Fidesza napovedal Gergely Gulyás. »Največja opozicijska stranka ne more imeti vodje, ki zaradi omejitev javnega prava ne more kandidirati na naslednjih volitvah. Zato sem se odločil, da odstopim s položaja vodje parlamentarne skupine. Predlagal bom, da skupino vodi nekdo, ki bo imel možnost kandidirati na volitvah po letu 2030,« je napovedal Gulyás.
Neprostovoljni odhod pa se zaradi ustavnih sprememb obeta tudi predsedniku ustavnega sodišča Petru Poltu, ki ga je nastavil Fidesz. Ustavne spremembe uvajajo namreč upokojitveno starost za sodnike pri 70 letih, Orbanov zaveznik na čelu ustavnega sodišča pa je to starost že presegel.
Premier Magyar je pred potrditvijo ustavnih sprememb v parlamentu poudaril, da so se sprememb ustave preprosto morali lotiti, saj je bilo temu »temeljnemu dokumentu madžarske Cosa nostre« podrejeno vse. Poslance Fidesza je vprašal, ali so res mislili, da bodo lahko vladali državi tudi potem, ko so izgubili na volitvah. Izpostavil je še, da je naloga ustave zaščititi državo pred zunanjimi grožnjami, madžarske državljane pred samovoljnostjo oblasti, skupno lastnino pred plenjenjem, svobodo volitev pred posegi države in tajnih služb, kakor tudi zaščititi otroke, zaupane v oskrbo države. Po njegovem mnenju je Orbánov režim šestnajst let počel ravno nasprotno.
Magyarjeva legitimnost za spremembe
Magyar s temi ustavnimi spremembami, ki so bile vložene v proceduro šele pred dobrim tednom ob zelo kratki javni razpravi, uresničuje svoj načrt lustracije Fideszovih kadrov iz vrha državnega aparata. Obsežnejše spremembe ustave, ko bi lahko dorekli tudi drugačen – neposreden – način izvolitve predsednika države, bo madžarski parlament predvidoma začel jeseni. Kritiki tokratnega hitrega sprejemanja ustavnih sprememb opozarjajo, da se bo vlada naslednjih ustavnih sprememb morala lotiti bolj počasi in v proces oblikovanja ustave vključiti družbo in opozicijske ter druge stranke.
V nevladni organizaciji Helsinški odbor za Madžarsko so pri aktualnih ustavnih spremembah opozorili na pomanjkanje javne razprave ter pomanjkljivo obrazložitev sprememb. Povrh so ocenjevali, da lahko predlagani način zamenjave vodilnih sodnih funkcionarjev povzroči dodatne konflikte in oslabi zaupanje v sodstvo, prav tako se jim za obnovo vladavine prava ni zdelo nujno sprejetje omejitve poslanskih mandatov na skupno največ dvanajst let.
»Odstavitev Sulyoka je bila osrednja predvolilna obljuba Magyarja. Zaradi te obljube je dobil dvotretjinsko večino. Vsekakor ima demokratično legitimnost, da to stori. Njegov argument je, da je pod Sulyokom urad državnega predsednika postal nefunkcionalen. Kot ustavna pravnica se s tem popolnoma strinjam. Tudi ustavno sodišče je bilo nefunkcionalno, a kljub temu se bodo morali upokojiti le štirje od petnajstih ustavnih sodnikov, drugi pa bodo ostali. Menim, da bi morali odpustiti tudi te,« pravi ustavna pravnica in soavtorica bloga Gemist Beáta Bakó.
Obstaja načrt za naprej
Sulyok, ki je desetletje deloval kot sodnik ustavnega sodišča, dokler ga ni parlament leta 2024 imenoval za predsednika države, je svojo razrešitev v preteklih tednih poskušal preprečiti. Ni sledil pozivom premierja, naj odstopi, in vztrajal je, da nima nobene politične agende. O upravičenosti zahtev premierja je povprašal celo Beneško komisijo pri Svetu Evrope, ki bedi nad demokratičnimi procesi v državah članicah in izdaja mnenja o demokratičnosti ustavnih sprememb. Beneška komisija zadeve ni hotela komentirati. Zdaj bi utegnil nasuti pesek v kolesje s tem, da ne bo podpisal ustavnih sprememb – torej svoje odpustitve. A Magyar mu je zagrozil, da ga v tem primeru čaka postopek za odvzem mandata, zakon o ustavnih spremembah pa bo podpisala predsednica parlamenta.
Da po odstavitvi Sulyoka obstaja jasen načrt, kako naprej, ocenjuje naša sogovornica Beate Bako. »Parlament bo izvolil njegovega naslednika v skladu z obstoječo zakonodajo, saj ustave glede volitev predsednika države niso spreminjali. Novi predsednik bi bil izvoljen za prehodno obdobje, dokler ne bo sprejeta nova ustava, vendar največ za pet let. Magyar navaja, da nima v mislih nobenega kandidata, a iskreno povedano je to težko verjeti. Verjetno ima kandidata, le da ga v tej fazi še ne želi javno razkriti, temveč šele po odhodu Sulyoka. Do izvolitve novega predsednika bo naloge prevzela predsednica parlamenta Tisze Ágnes Forsthoffer,« razlaga Bakojeva.
Po njeni oceni je ironično, da stranko Fidesz zaradi ustavnih sprememb skrbi za pravno državo, potem ko je šestnajst let odpravljala mehanizme vzajemnega nadzora in utrjevala svojo moč. Bakojeva spominja tudi, da je Fidesz po prvem prihodu na oblast z dvotretjinsko večino odpustila tudi uradnike, kot sta predsednik vrhovnega sodišča in varuh za varstvo podatkov, ne da bi o tem sploh govorila med volilno kampanjo. »Seveda je situacija, v kateri ena sama stranka vlada z ustavno večino, vedno nevarna, saj gre za neomejeno moč. Vendar je odstranitev Sulyoka vsekakor upravičena in ne predstavlja samovoljne zlorabe moči. Morali bomo počakati, kdo ga bo nasledil in kako bodo zapolnjena štiri prosta mesta na ustavnem sodišču. To nam bo veliko povedalo o tem, ali Magyarjeva vlada resnično želi, da te institucije delujejo kot nadzorni mehanizmi izvršne oblasti,« še ocenjuje Bakojeva.