Madžarski premier Peter Magyar hiti s sprejemanjem reform, tudi z medijsko reformo, in napoveduje svojevrstno lustracijo nekdanjih Fideszu poslušnih državnih uradnikov, tudi predsednika republike Tamasa Sulyjoka, ki ga namerava zamenjati kot enega ključnih ciljev njegove operacije »Očiščevalni ogenj«. Toda vsi prijemi novega premierja niso čisto zlato, ob številnih analitikih opozarja tudi ustavna pravnica in soavtorica spletnega portala Gemist.hu Beata Bako.
Kako ocenjujete začetek reformnega procesa sedanje vlade?
Kot je bilo pričakovati, se je nova vlada v prvih tednih mandata osredotočila na svoje ključne predvolilne obljube: sprostitev sredstev EU za Madžarsko, ki so bila zamrznjena zaradi korupcije in pomislekov glede pravne države v času Orbánove vladavine, ter prevzem odgovornosti pri koruptivnih politikih stranke Fidesz in z njimi povezanih krogih. V zvezi s prvo temo je parlament v torek sprejel obsežen zakonodajni paket za boj proti korupciji in povečanje preglednosti. Glede druge teme bo ustanovljen nov poseben tožilski organ, tako imenovani Nacionalni urad za vračilo in zaščito premoženja. Predlog zakona je trenutno v javni obravnavi do konca junija.
Prisotne so tudi nekatere reforme javnega prava, vendar niso vse prepričljive. Nova vlada je na primer sprejela spremembo zakonodaje o parlamentarnih preiskovalnih komisijah, katerih namen je raziskovanje spornih vprašanj in opustitev prejšnje vlade. Cilj je popolnoma pravilen in legitimen, vendar so pravila oblikovana tako, da je zelo malo verjetno, da bi bila podobna komisija kdaj ustanovljena za preiskovanje sedanje vlade.
Druga pomembna sprememba je omejitev mandata predsednika vlade: mandat je zdaj omejen na največ osem let oziroma dva mandata, pri čemer se obdobje šteje od leta 1990 dalje. S tem je Orbánu ustavna sprememba preprečila vrnitev na položaj predsednika vlade. Osebno menim, da so takšna pravila politično kontraproduktivna in jih je mogoče razumeti kot nedemokratična. Vendar moram priznati, da je bila to ena ključnih predvolilnih obljub Pétra Magyarja, zato ima ukrep potrebno demokratično legitimnost.
Po drugi strani Magyar med kampanjo ni nikoli omenil omejitve mandatov poslancev, zdaj pa je vlada predlagala ustavno spremembo, ki bi uvedla 12-letno omejitev za poslance. Od naslednjih splošnih volitev leta 2030 bodo lahko kandidirali le tisti, ki te omejitve še niso dosegli. To predstavlja resen poseg v volilno pravico in ga je težko upravičiti. Poleg tega nima jasnega demokratičnega mandata, saj o tem med kampanjo ni bilo govora.
Péter Magyar je napovedal pripravo nove ustave. Če res želi »spremembo režima« in dobro delujočo demokracijo na Madžarskem, je nujno, da nova ustava dejansko preprečuje zlorabo oblasti in krepi sistem nadzora ter ravnotežja med institucijami. Vendar to ni odvisno samo od pravil in institucij, temveč tudi od ljudi – javnih funkcionarjev, ki te institucije vodijo, in ozaveščenih državljanov.
Orbán pravi, da bo močna opozicija, čeprav je odstopil kot poslanec. Kakšno oviro lahko on ali Fidesz še vedno predstavljata za reformni proces?
Težko je napovedati, kaj se bo s Fideszom dogajalo v naslednjih štirih letih. Na volitvah je stranka še vedno prejela več kot dva milijona glasov, čeprav je njena priljubljenost od takrat močno upadla.
Fidesz ima še vedno oligarhe z ogromnim premoženjem, njihovi župani vodijo številne lokalne oblasti. Na strankarskem kongresu po volilnem porazu je bil Orbán ponovno izvoljen za predsednika stranke, vendar je funkcijo sprejel le za eno leto. Ne le Orbán, tudi številni drugi vidni veterani Fidesza niso prevzeli poslanskih mandatov. Nekateri, ki so jih prevzeli, se sej parlamenta sploh ne udeležujejo.
Težko je biti močna opozicija, kadar ima vlada ogromno dvotretjinsko večino in njena moč ni omejena. Zdaj se bo Fidesz znašel v takem položaju, v kakršnem je bila opozicija zadnjih 16 let. In če bo sprejeta napovedana 12-letna omejitev mandatov poslancev, večina najvidnejših politikov Fidesza, vključno z Orbánom, leta 2030 sploh ne bo smela kandidirati.
Je reformni proces, ki naj bi bil po obljubah EU zaključen do konca avgusta, izvedljiv?
Paket reform je bil sprejet v torek. Ne zajema vseh mejnikov in »supermejnikov«, vendar tudi politični dogovor ne predvideva popolne sprostitve sredstev. Gre »le« za približno 16,4 milijarde evrov z rokom do 31. avgusta. Predsednik države naj bi zakon podpisal v nekaj dneh in ne pričakujem, da bi postopek zavlačeval, zato bo zakon kmalu začel veljati.
Seveda do konca poletja ne bo veliko časa za preverjanje, kako bodo nova pravila dejansko delovala v praksi. Kljub temu je sprejetje obsežnega paketa z možnostjo resničnih izboljšav veliko več, kot sta storila Orbán ali poljski premier Tusk. Zato bi bilo pošteno, da se predvidenih 16,4 milijarde evrov sprosti.
Kako ocenjujete spremembe zakonodaje o javnih medijih? Bodo prinesle večjo preglednost in novinarsko neodvisnost?
Najbolj neposredna posledica v torek sprejetega zakonodajnega okvira bo predčasen konec mandatov sedanjih vodilnih v javnih medijih. Zakon uvaja nove strukture upravljanja javnih medijev. Več strokovnjakov in deležnikov ga je kritiziralo, ker bodo imeli politični predstavniki v primerjavi s strokovnimi predstavniki večino v nadzornih organih. Po moji oceni je poleg zakonodajnega okvira pomembno razmišljati tudi o bolj temeljnih in praktičnih vprašanjih.
V času zaporednih Orbánovih vlad so javni mediji postali tako propagandni, da so spominjali na obdobje komunizma. Zaradi tega jih je večina občinstva preprosto prenehala spremljati. Prvo veliko vprašanje torej je, ali bodo ljudje sploh ponovno začeli spremljati javne medije. Drugo vprašanje pa je, kdo bo tam opravljal kakovostno novinarsko delo. Novinarji, ki so več let služili propagandi? Ali so sploh sposobni opravljati pravo novinarstvo? Nova javna medijska hiša bo verjetno poskušala zaposliti ljudi iz neodvisnih medijev, vendar so možnosti omejene. Madžarska ni velika država in nima zelo velikega števila vrhunskih novinarjev.
Ali bo Magyarjeva napovedana operacija »Očiščevalni ogenj« privedla do popolnega očiščenja madžarskega političnega in gospodarskega prostora? Je primerljiva z lustracijo po padcu komunizma?
Najprej je treba poudariti, da Madžarska po padcu komunizma nikoli ni izvedla prave lustracije, zato ta primerjava ni ustrezna. Kot sem že omenila, bo ustanovljen novi posebni tožilski organ – Nacionalni urad za vračilo in zaščito premoženja. Verjetno bo prihajalo do prekrivanja pristojnosti z običajnim tožilstvom in davčnimi organi, vendar bodo primeri na koncu pristali na sodiščih, kjer bo treba korupcijska kazniva dejanja dokazati. Veliko bo odvisno prav od tega, kaj bo mogoče dejansko dokazati. V velikih korupcijskih primerih je pogosto ključno, da nekdo iz omrežja prizna sodelovanje in razkrije informacije o drugih, v zameno za milejšo kazen ali oprostitev. Vlada zdaj pošilja sporočila takšnim potencialnim pričam.
Na videz je Péter Magyar zelo strog. Nekoč je izjavil, da mu oligarhi Fidesza ne bi smeli pošiljati sporočil, ker se z njimi ne bo pogajal. V ozadju pa bo pomoč nekaterih »manjših rib« verjetno potrebna za ulov »večjih rib«. Sporočilo veteranom Fidesza je jasno: po letu 2030 ne bodo več imeli mandata in poslanske imunitete, zato je sodelovanje s preiskovalci morda njihova najboljša možnost.
Zakaj predsednik Sulyok ni sprejel ponudbe premierja Magyarja za dostojen odstop?
Zakaj tega ni storil, ne morem vedeti, bi pa po mojem mnenju to moral storiti. Zdaj bo razrešen z ustavno spremembo, ki jo bo moral sam podpisati in razglasiti. Sulyok je za Magyarja simbol servilnosti v odnosu do Fidesza. Nikoli ni javno izrazil ustavnopravnih pomislekov, ko so bile prepovedane demonstracije, ko so bili sprejeti zakoni za odvzem madžarskega državljanstva določenim osebam z dvojnim državljanstvom ali pri drugih spornih ukrepih.
Po mojem mnenju funkcionarji, ki jih je imenoval Fidesz, niso problematični zato, ker bi aktivno ovirali politične spremembe. Nasprotno – problem je v tem, da se vedno prilagodijo vladajoči oblasti. Že zdaj obstajajo znaki, da so se te institucije pripravljene prilagoditi novim političnim vetrovom. Kmalu po volitvah sta tožilstvo in ustavno sodišče nenadoma začela delovati, kot da dejansko opravljata svoje naloge. Prej pri politično pomembnih vprašanjih nikoli nista nasprotovala vladi Fidesza, včasih sta njeno agendo celo aktivno podpirala z ustavnimi razlagami. Ljudje, ki začnejo popravljati svoje ravnanje šele takrat, ko se politične razmere spremenijo, s tem predvsem dokazujejo lastno nesposobnost in neprimernost za funkcijo.
Kljub temu Magyarjev predlog ni pravi »očiščevalni ogenj«. Res je, da bo Sulyok razrešen in da bodo štirje od petnajstih ustavnih sodnikov poslani v pokoj, ker so starejši od 70 let. Vendar ni mogoče pričakovati, da bosta preostali dve tretjini ustavnega sodišča, skupaj z zaposlenimi, ki so se navadili delovati v skladu s političnimi pričakovanji, nenadoma začeli delovati popolnoma neodvisno in predstavljati resnično protiutež vladi. Bojim se, da bo Magyar kmalu spoznal – ali pa je to že spoznal – da je bolj udobno obdržati poslušne uradnike na položajih. Tako kot niso nasprotovali Orbánu, ne bi nasprotovali niti njemu.