V japonski Hirošimi se je končala večdnevna konferenca podpisnic in opazovalk sporazuma o Antarktiki, ki je bil sklenjen leta 1959 in je začel veljati dve leti pozneje. Število pogodbenic je z uvodnih dvanajst naraslo na 58 držav, med njimi je od leta 2011 tudi Slovenija. Vse od 60. let prejšnjega stoletja se države redno sestajajo v skrbi za kar se da skrbno uresničevanje sporazuma, ki prepoveduje postavitev vojaških oporišč in testiranje orožja ter odlaganje odpadkov na šesti celini. Tudi letos so poskušali s soglasjem še izboljšati varovanje tega okolja, ki se ga podnebne spremembe dolgo niso dotaknile, zdaj pa je tudi ta habitat zaradi hitro kopnečega ledu močno ogrožen.
»Pogovori, ki so potekali tukaj v Hirošimi, so v času, ko Antarktiko vse bolj prizadevajo globalni izzivi, kot so podnebne spremembe, še posebno pomembni. Ta celina ima ključno vlogo pri uravnavanju podnebja in oceanov, njeno varstvo pa zahteva dolgoročno razmišljanje, preudarno upravljanje in mednarodno zaupanje,« je dejal Francisco Berguno, izvršni sekretar sekretariata sporazuma o Antarktiki.
Kako učinkovito upravljati turizem
Delegati iz 44 držav ter osmih znanstvenih, medvladnih in nevladnih organizacij so na srečanju sprejeli več odločitev za dodatno zaščito krhkega habitata, ki premore kar 90 odstotkov vsega ledu na svetu oziroma 50 do 60 odstotkov vse sladke vode. Zaradi podnebnih sprememb in tudi človeškega odtisa sta tamkajšnja favna in flora pod vse večjim pritiskom. Na Antarktiki, ki je razglašena za naravni rezervat in je velika za dve Avstraliji, je dovoljeno zgolj znanstveno delovanje, strogo prepovedano pa je črpanje nafte, zemeljskega plina ali rudnin, ki naj bi jih bilo pod površjem sicer veliko.
Eno izmed področij, ki so slabo regulirana, je turizem. Ob sklenitvi sporazuma o Antarktiki niso pričakovali, da bo ta odročni del sveta na skrajnem jugu planeta postal priljubljena turistična destinacija. Pred dvema letoma je bil z 122.000 obiskovalci na letni ravni dosežen rekord, ob katerem so strokovnjaki začeli biti plat zvona. V primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja se je turistični obisk na Antarktiki namreč skoraj podeseteril.
Čeprav obstajajo skupne smernice za zaščito okolja, ki se jih morajo držati organizatorji turističnih luksuznih plovb in preletov na Antarktiki (aranžmaji glede na standard in trajanje plutja znašajo od 10.000 do 50.000 evrov), te po ocenah strokovnjakov še zdaleč ne zadoščajo za ustrezno zaščito okolja. Zdaj morajo ladje upoštevati omejitve, da na obalo ne smejo izkrcati več kot 100 ljudi hkrati. Med obiskovalci – vse bolj priljubljene aktivnosti na kopnem so taborjenje, tek na smučeh in pohodi – in živalmi je treba ohranjati varnostno razdaljo. Prepovedano je vsakršno odlaganje odpadkov. Turisti pa morajo tudi razkuževati svojo obutev, da v okolje ne vnesejo kakšnih mikroorganizmov, ki bi utegnili škoditi živalim ali rastlinstvu.
Na posvetovanjih na Japonskem so tako razpravljali o strožjih omejitvah turističnega obiska na Antarktiki, o velikosti ladij, ki bi smele pripluti do kopnega, strožjih nadzornih mehanizmih in uvedbi pristojbin za turistične ladje glede na velikost in ogljični odtis.
Najnovejše raziskave: led se pospešeno tali
Ker je zaradi velikih ledenih gmot Antarktika eno izmed osrčij planeta, je njena zaščita skupaj z globalnim ukrepanjem proti podnebnim spremembam toliko bolj pomembna. Norveški polarni raziskovalci iz skupine iC3 so nedavno odkrili, da se led na Antarktiki tali hitreje, kot so doslej domnevali. Po njihovih ugotovitvah so globoko pod plavajočimi ledenimi ploskvami v led izdolbeni kanali, ki zadržujejo toplejšo morsko vodo, kar pospešuje taljenje.
Ta dognanja so bila za znanstvenike pravi šok. Kajti Antarktika je dolgo veljala za del planeta, ki se bo spreminjal počasi. Če bi se stalil ves led na Antarktiki, bi se morska gladina po svetu dvignila za 58 metrov. To sicer še zdaleč ne grozi. Toda odkritja o taljenju ledenikov v globinah prinašajo slabe novice tudi za druge dele sveta, kjer utegnejo podobni pojavi staliti led, ki preprečuje ledenikom, da se zrušijo v morje. Že zdaj po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa, ki spremlja taljenje ledu na Antarktiki, celina vsako leto izgubil 135 milijard ton ledu.