Za letošnjo Nobelovo nagrado za mir je bilo vloženih skupaj 287 nominacij posameznikov in organizacij, a njihova imena ostanejo tajna 50 let. Lani je najprestižnejšo Nobelovo nagrado prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado, ki pa jo je pozneje predala predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki je bil prepričan, da bi moral dobiti nagrado on. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da dejanske nagrade "ni mogoče preklicati, deliti ali prenesti na druge".
S tem povezano dogajanje bi lahko letos spodbudilo odbor k izbiri nagrajenca, ki uživa široko podporo, kot so denimo posamezniki ali organizacije s področja zaščite otrok ali humanitarnih prizadevanj.
Med temi se omenja skupino Save the Children in ukrajinskega aktivista Mikoli Kulebo, ki si prizadeva za vrnitev otrok, ki jih je Rusija nezakonito odpeljala z zasedenih območij.
Kot možno izbiro navaja še obsežno mrežo prostovoljcev Emergency Response Rooms (ERR), ki poskuša v Sudanu pomagati ljudem, ki jih ogrožata tako lakota kot vojna.
Med ostalimi morebitnimi nagrajenci se omenjajo še posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese, papež Leon XIV., Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) in mednarodna sodna telesa, kot sta Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in Meddržavno sodišče (ICJ).
V preteklih dneh so že razglasili dobitnike nagrad za medicino, fiziko, kemijo in literaturo. V ponedeljek bo znan še dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo.
Podelitev nagrad poteka vsako leto 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je preminil leta 1896.
