Halzen se je zavedel, da bi bilo mogoče led na južnem polu uporabiti za sledenje delcem, znanim kot nevtrini. Njegova vizija in znanstveno vodstvo sta bila ključna za delo observatorija IceCube, opremljenega s svetlobnimi senzorji, s katerimi lahko raziskovalci zaznavajo nevtrine, je še sporočila akademija znanosti.

Lani so nagrado za fiziko prejeli naslednji znanstveniki: Britanec John Clarke, Francoz Michel H. Devoret in Američan John M. Martinis za odkritja s področja kvantne mehanike, in sicer za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v električnem vezju.

Kaj je nevtrino

Nevtrino je osnovni delec, ki nima električnega naboja (kot na primer protoni in elektroni) in ima izjemno majhno maso. Njihova masa še vedno ni znana, je pa več redov velikosti manjša od mase elektronov, ki imajo sami okoli tisočkrat manj mase kot protoni in nevtroni. Ker skoraj nimajo mase, nimajo električnega naboja in ne občutijo močne jedrske sile, ampak zgolj šibko jedrsko silo, preidejo skozi materijo skoraj brez sledu in jih je izredno težko preučevati. Čeprav po številu presegajo druge znane masivnejše osnovne delce za deset redov velikosti, o njih vemo zelo malo. 

Nastajajo v jedrskih reakcijah, na primer pri beta razpadih, pri katerih se protoni in nevtroni pretvarjajo drug v drugega. Največ nevtrinov tako nastaja v reakcijah v središču zvezd. Na Zemljo s Sonca vsako sekundo na površino zgolj enega kvadratnega centimetra, kar je površina nohta, prispe 65 milijard nevtrinov. 

Teden razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad se je začel v ponedeljek z razglasitvijo nagrade za medicino, ki jo letos prejmejo nemška znanstvenika Peter Hegemann in Georg Nagel ter ameriški znanstvenik Karl Deisseroth za odkritja na področju optogenetike – metode, s katero je mogoče prikazati, kako živčne celice v možganih oblikujejo spomine, čustva in vedenje.

V sredo bo sledila razglasitev dobitnikov nagrade za kemijo, v četrtek za literaturo in v petek za mir. V ponedeljek, 12. oktobra, bodo nato znani še dobitniki nagrade za ekonomijo.

Podelitev nagrad bo 10. decembra, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela. Tako kot vsako leto jih bodo podelili v Stockholmu, z izjemo najprestižnejše nagrade za mir, ki jo podelijo v Oslu. Letos nagrade prinašajo ček v višini 12 milijonov švedskih kron (dobrih 1,06 milijona evrov). Če je nagrajencev več, se znesek med njimi razdeli.

Priporočamo