Brazilijo pretresa zaskrbljujoč pojav. V mestih hitro narašča število pikov škorpijonov. Po podatkih nacionalnega zdravstvenega sistema je bilo med letoma 2014 in 2023 zabeleženih več kot 1,1 milijona tovrstnih primerov, pri čemer začasni podatki za leto 2024 kažejo na skoraj 200.000 novih pikov, od tega 133 s smrtnim izidom.

Glavni razlog za tako hitro širjenje teh strupenih členonožcev je po oceni raziskovalcev kombinacija nenadzorovane urbanizacije in vse bolj izrazitih podnebnih sprememb. Brazilska mesta, ki se pogosto širijo brez ustrezne infrastrukture, postajajo idealen življenjski prostor za škorpijone – s toplimi in vlažnimi pogoji, številnimi skrivališči v kanalizaciji in razpadajočih stavbah ter stalno zalogo plena, kot so ščurki.

Profesorica Manuela Berto Pucca z državne univerze v São Paulu, vodja raziskave, objavljene v reviji Frontiers in Public Health, opozarja: »Urbanizacija v Braziliji globoko preoblikuje ekosisteme. Mesta nenamerno ustvarjajo popolno okolje za škorpijone, ne le za preživetje, ampak tudi za hitro razmnoževanje.«

Nekatere vrste škorpijonov so še posebej trdožive. Preživijo lahko mesece brez hrane, nekateri se celo razmnožujejo brez parjenja. To močno otežuje njihovo nadzorovanje in izkoreninjenje. Ob tem pa podnebne spremembe z vročimi poletji, izmenjujočimi se obdobji suše in nalivov dodatno spodbujajo njihovo širitev.

Prihaja val novih primerov

Raziskovalci opozarjajo, da lahko trend še narašča. Brazilija bi lahko med letoma 2025 in 2033 zabeležila več kot dva milijona novih pikov škorpijonov. Resnična številka je lahko še višja, saj mnogi ljudje zaradi pomanjkanja dostopa do zdravstvenih storitev ali zaradi podcenjevanja nevarnosti sploh ne poiščejo pomoči.

Čeprav je smrtnost zaradi pikov razmeroma nizka (okoli 0,1 odstotka prijavljenih primerov), so posebej ogroženi otroci in starejši. Pri zdravih odraslih so posledice običajno blažje: bolečine, oteklina, pekoč občutek in slabost, ki trajajo nekaj dni.

Rešitev: preventiva in osveščanje

Strokovnjaki poudarjajo pomen preventive. »Škorpijoni uspevajo v neurejenih, vlažnih okoljih. Zato je ključno, da ljudje redno čistijo okolico domov, zapirajo razpoke in odstranijo gradbeni odpad,« svetuje profesorica Pucca. Opozarja pa tudi na nujnost sistemskih ukrepov: izboljšanje urbanističnega načrtovanja, osveščanje prebivalstva in večje vlaganje v javno zdravstvo.

Škorpijoni niso sovražniki ljudi, poudarja: »So del naravnega sveta in igrajo pomembno vlogo v ekosistemu. Delujejo obrambno, ne napadalno.« Kljub temu pa njihova prisotnost v urbanih območjih kaže na globlje težave v načinu upravljanja z mestnim okoljem.

Brazilski zdravstveni sistem sicer zagotavlja brezplačno zdravljenje in dostop do protistrupa v večjih bolnišnicah, a to ni dovolj, da bi zaustavili širjenje pojava, ki se vse bolj seli tudi v sosednje države.

Priporočamo