Kdor se boji višine, naj raje preskoči zgodbo o Empire State Buildingu. Nebotičnik, ki meri 443 metrov, je bil do leta 1971 najvišja stavba na svetu in še danes dominira nad panoramo Manhattna. Temelje so začeli kopati 22. januarja 1930, nebotičnik pa so uradno odprli 1. maja 1931. To je bil čas, ko je med investitorji potekala prava tekma za naslov najvišje stavbe na svetu.
Glavni tekmec je bila Chryslerjeva stolpnica, ki je leta 1929 prevzela vodstvo, a le za kratek čas. Projekt na Peti aveniji, ki sta ga vodila John J. Raskob in Al Smith, je kmalu presegel vse meje. Na mestu nekdanjega hotela Waldorf Astoria so začeli graditi simbol ameriških ambicij.
Arhitekturni biro Shreve, Lamb & Harmon je zasnoval stavbo z več kot 100 nadstropji v slogu art decoja. Ikonični stolp na vrhu je bil prvotno namenjen pristajanju cepelinov – ideja, ki se ni nikoli uresničila, a je dala stavbi prepoznavno silhueto.
Gradnja v času krize: hitrost, tveganje in prazni prostori
Gradnja se je začela marca 1930, kmalu po borznem zlomu, ki je sprožil veliko gospodarsko krizo. Kljub negotovosti so projekt nadaljevali in ustvarili pomemben vir delovnih mest. Sodelovalo je več kot 3500 delavcev, večinoma priseljencev iz Irske, Skandinavije, Češkoslovaške in drugih držav. Delo je potekalo v izjemno zahtevnih razmerah. Delavci so brez sodobne varnostne opreme hodili po jeklenih nosilcih visoko nad mestom.
Po dostopnih podatkih je med gradnjo umrlo najmanj pet ljudi, ker so padli s konstrukcije, zdrsnili ali jih je pokopal težek material. Glede na to, da so delali z minimalnim varovanjem visoko nad mestom, je to razmeroma nizko število. Na arhivskih fotografijah je jasno vidno, da gradnja najvišje stavbe na svetu ni bila za ljudi s slabimi živci.
Gradnja je trajala le 410 dni, kar velja za enega največjih gradbenih dosežkov 20. stoletja. Stroški so znašali skoraj 41 milijonov dolarjev, kar bi danes pomenilo približno 850 milijonov.
Od prazne stolpnice do svetovne ikone
Sčasoma je Empire State Building postal simbol mesta in države. Med drugo svetovno vojno je imel pomembno komunikacijsko vlogo, pozneje pa se je uveljavil tudi v popularni kulturi. Stavba je odigrala tudi pomembno vlogo v nekaterih najbolj romantičnih filmih 20. stoletja, najprej v filmu Love Affair (1939) in nato v njegovi novejši izvedbi An Affair to Remember (1957). Stavba se je kmalu po odprtju pojavila tudi v filmu King Kong iz leta 1933.
Danes nebotičnik ponuja razgledno ploščad v 86. nadstropju in panoramski observatorij v 102. nadstropju, ki vsako leto privabita milijone obiskovalcev. Njegova osvetlitev se spreminja glede na praznike in dogodke, kar ga spreminja v simbolno »svetilko« mesta.
Pomemben je tudi njegov trajnostni vidik. Leta 2020 so končali obsežno prenovo, ki je zmanjšala porabo energije za približno 40 odstotkov, s čimer je stavba postala primer sodobne energetske učinkovitosti.
Čeprav danes ni več najvišja stavba, ostaja eden najbolj prepoznavnih simbolov sodobne civilizacije.
