Izkoriščanje vetrne energije igra pomembno vlogo v svetovnih prizadevanjih za zmanjšanje emisij ogljika. Vendar se umeščanje elektrarn marsikje – tudi v Sloveniji – srečuje z odporom lokalnih skupnosti. Nasprotniki izkoriščanja vetrne energije pogosto opozarjajo, da je nizkofrekvenčni hrup, ki ga med vrtenjem oddajajo lopatice vetrnic, zdravju škodljiv dejavnik zvočnega onesnaževanja okolja. Povzročal naj bi niz raznoterih bolezni, še posebno negativno naj bi vplival na duševno zdravje in posledično sprožal celo srčno-žilna obolenja.
Zaradi tega je treba biti pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor zelo previden, opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in dodaja, da je nezadostno raziskan predvsem učinek naprav s sodobnimi, močnejšimi agregati. Negativnega vpliva infrazvoka na zdravje in počutje ljudi zato ni mogoče izključiti.
Za zvok pod pragom zaznavanja doslej niso bili dokazani negativni učinki na zdravje in srčno-žilni sistem, prav tako ni dokazov, da bi povzročal druge zdravju škodljive simptome. Motnje se lahko pojavijo pri slišnem zvoku. »Študije o vetrnih turbinah, ki kažejo negativne učinke na zdravje, pritegnejo več pozornosti medijev. Javna razprava je polarizirana, študije, ki spodbujajo to polarizacijo, pa niso vedno najbolj natančne,« pravi Osea Giuntella, profesor zdravstvene ekonomije z Univerze v Pittsburghu.
Analizirali počutje 120.000 ameriških gospodinjstev
Mednarodna raziskovalna skupina, v kateri so sodelovali strokovnjaki z Univerze v Augsburgu, Univerze Columbia in Univerze v Pittsburghu – med njimi je tudi Giuntella –, je opravila morda najobsežnejšo študijo o vplivih vetrnih turbin na zdravje doslej.
Analizirali so podatke približno 120.000 ameriških gospodinjstev za obdobje od leta 2011 do 2023 in jih povezali z lokacijami približno 75.000 vetrnih elektrarn. Raziskovalci so primerjali vsako gospodinjstvo posebej – pred zagonom bližnje vetrne turbine in po njem. Posebej so bili pozorni na zdravstvene težave, kot so motnje spanja, depresija, tesnoba in glavoboli, obenem so preverjali, ali so prebivalci po zagonu vetrnih turbin začeli kupovati več alkohola, tobačnih izdelkov, uspavalnih tablet, protibolečinskih in drugih zdravil. »Ti nakupi pustijo objektivne sledi, ki kažejo na zdravstvene težave – ne glede na subjektivne ocene,« poudarjajo avtorji.
Študijo je objavila znanstvena revija Ameriške nacionalne akademije znanosti PNAS, ki velja za eno najbolj uglednih, citiranih in prepoznavnih večpodročnih znanstvenih revij na svetu. Neprekinjeno izhaja že od leta 1915.
»Naše raziskave, ki temeljijo na več kot desetletnih podatkih o prebivalcih več kot 120.000 gospodinjstev, ki živijo v bližini vetrnih turbin, ne razkrivajo negativnih učinkov na zdravje,« ključno ugotovitev študije opiše Giuntella. Čas za spanje, vadbo in preživljanje časa na prostem je ostal nespremenjen, prav tako poraba alkohola, tobaka in zdravil. Avtorji ob tem opozarjajo, da raziskava ni mogla izključiti obstoja morebitnih manjših negativnih učinkov, možne so tudi nevšečnosti, kot so hrup, gibanje senc vetrnic in učinek naprav na krajino. »Vse to lahko zmanjša kakovost življenja in spodkopava lokalno podporo, tudi če ni merljivih vplivov na zdravje,« opozarjajo avtorji.
V Nemčiji prišli do primerljivih rezultatov
Podobno raziskavo vplivov vetrnih elektrarn na zdravje in kakovost življenja je junija objavila tudi revija Nature, ki velja za absolutni vrh svetovne znanstvene periodike. Avtorja sta Gundi Knies in Jens Jetzkowitz, raziskovalca iz Nemčije. Podatke sta črpala iz največje in najstarejše dolgoročne empirične študije v Nemčiji (SOEP). Ta poteka že od leta 1984, vanjo je vključenih na tisoče nemških gospodinjstev in posameznikov, ki redno odgovarjajo na standardizirane vprašalnike o kakovosti življenja, počutju, telesnem zdravju in duševnem stanju.
Na podlagi teh vprašalnikov za obdobje 2002–2022 sta analizirala zdravstveno stanje anketirancev pred izgradnjo vetrnih elektrarn v njihovi bližini (v radiju od 1,5 do šest kilometrov) in po njej. V raziskavo so vključili le tiste, ki se v tem času niso preselili. Poleg tega so vsako območje z novo vetrno elektrarno primerjali s podobnim območjem brez elektrarne, s čimer so zmanjšali možnost vpliva drugih dejavnikov.
Študija je prinesla nekaj ključnih spoznanj: vetrna turbina v bližini bivališča ni povzročila opaznega poslabšanja splošnega telesnega ali duševnega zdravja oziroma splošne kakovosti življenja prebivalcev. Raziskovalca sta opravila še vrsto dodatnih preverjanj z različnimi statističnimi metodami, vendar so bili rezultati ves čas enaki.
Ob vetrnih poljih je nelagodje večje
So pa raziskovalci zaznali pogostejše poročanje o stresu in nelagodju, kadar se je v bližini bivališča vrtelo večje število vetrnic, vendar tudi to ni imelo zaznavnega učinka na njihovo telesno zdravje v analiziranem 20-letnem obdobju. Avtorja zato opozarjata snovalce energetskih politik, naj pri umeščanju v prostor omejujejo koncentriranje vetrnic na enem območju, ker utegne to negativno vplivati na duševno dobrobit lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji hrup vetrnih elektrarn še vedno ni ustrezno normativno urejen. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča mejno vrednost kazalnika hrupa za vetrne elektrarne 45 dBA. Minister za okolje, prostor in energijo Bojan Kumer je napovedoval ureditev tega vprašanja, a obljube ni izpolnil; nova uredba o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju takšne mejne vrednosti ni določila. Vetrne elektrarne še zdaleč niso edini vir nizkofrekvenčnega hrupa. Pomemben vir so denimo gospodinjske toplotne črpalke z zunanjo enoto na zrak, pa tudi prezračevalne in klimatske naprave. In če za vetrne elektrarne veljajo že omenjene mejne vrednosti za industrijo, toplotne črpalke in njim podobne naprave v domači rabi sploh niso normirane.