V Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn pozdravljamo vsako kakovostno in neodvisno znanstveno raziskavo. Če nove študije ugotavljajo, da pri delu prebivalstva niso zaznali statistično pomembnega poslabšanja zdravstvenega stanja, je to pomemben prispevek k razumevanju problematike. Vendar znanost ne temelji na eni ali dveh raziskavah, temveč na celotnem naboru dokazov.
Tudi članek sam navaja dve pomembni dejstvi, ki ju ne gre prezreti. V članku je povzeto stališče predstavnikov Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da vplivi sodobnih, bistveno večjih vetrnih elektrarn še niso dovolj raziskani in da negativnih učinkov ni mogoče dokončno izključiti. Poleg tega članek navaja, da predstavljeni raziskavi ugotavljata večjo motenost oziroma nelagodje ter slabšo kakovost bivanja pri delu prebivalcev na območjih z večjo koncentracijo vetrnih elektrarn. Avtorji zato priporočajo posebno previdnost pri umeščanju večjih vetrnih polj v bližino naselij. Že to kaže, da tudi raziskovalci vprašanja ne obravnavajo kot dokončno zaključenega.
Na podlagi celotnega nabora doslej objavljenih raziskav je strokovno korektneje ugotoviti, da znanstveni dokazi glede vplivov industrijskih vetrnih elektrarn na zdravje še niso povsem enotni. Medtem ko nekatere raziskave pomembnih zdravstvenih učinkov niso zaznale, druge opozarjajo na povečano motenost, motnje spanja, zmanjšano kakovost življenja in potrebo po nadaljnjih raziskavah.
Kanadska raziskava Health Canada – Community Noise and Health Study (2014) ni dokazala neposredne povezave med hrupom vetrnih elektrarn in kroničnimi boleznimi, je pa ugotovila statistično pomembno več motenj spanja, večjo razdražljivost ter slabšo kakovost življenja pri delu prebivalcev.
Švedska raziskovalca Eja Pedersen in Kerstin Persson Waye sta v več raziskavah pokazala povezavo med hrupom vetrnih elektrarn in večjim občutkom motenosti, zlasti na podeželju, kjer je naravno zvočno okolje tišje.
Raziskava Nissenbaum, Aramini in Hanning (2012) je ugotovila pogostejše motnje spanja ter slabše duševno počutje pri prebivalcih, ki živijo v bližini večjih vetrnih elektrarn. Čeprav gre za opazovalno raziskavo, predstavlja pomemben prispevek k razpravi.
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v smernicah Environmental Noise Guidelines for the European Region (2018) zaradi omejene kakovosti razpoložljivih dokazov ni zaključila, da hrup vetrnih elektrarn nima vplivov na zdravje. Nasprotno, podala je pogojno priporočilo, naj se izpostavljenost hrupu vetrnih elektrarn zmanjša, kadar je to mogoče.
Poleg epidemioloških raziskav novejše raziskave širjenja nizkofrekvenčnega zvoka in infrazvoka opozarjajo, da so zaradi večjih dimenzij sodobnih vetrnih elektrarn potrebne dodatne raziskave njihovih vplivov. Današnje naprave, visoke tudi do 250 metrov, z rotorji premera več kot 180 metrov in bistveno večjo nazivno močjo, niso več primerljive z vetrnimi elektrarnami prejšnjih generacij, na katerih temelji velik del dosedanjih raziskav. Zato rezultatov starejših študij ni mogoče nekritično prenašati na najnovejše industrijske objekte.
V Sloveniji je razprava še toliko pomembnejša zaradi posebnosti našega prostora. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, ima razpršeno poselitev, velik delež območij Natura 2000, občutljive kraške vodonosnike in številna območja visoke naravovarstvene vrednosti. Zato vprašanje umeščanja industrijskih vetrnih elektrarn ni zgolj zdravstveno vprašanje, temveč tudi vprašanje varovanja narave, krajine, vodnih virov, biotske raznovrstnosti, turizma, posegov v gozdove in kumulativnih vplivov več projektov na istem območju.
Tudi če bi prihodnje raziskave pokazale, da neposrednih zdravstvenih učinkov ni, to samo po sebi še ne pomeni, da je umeščanje industrijskih vetrnih elektrarn primerno na vseh lokacijah. Vsak poseg je treba presojati celovito – z vidika vplivov na ljudi, naravo, prostor in lokalne skupnosti.
V Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn ne trdimo, da je škodljivost industrijskih vetrnih elektrarn dokončno dokazana. Prav tako pa ni mogoče trditi, da je njihova neškodljivost dokončno dokazana. Zato zagovarjamo načelo previdnosti, ki je eno temeljnih načel evropske okoljske politike. Dokler obstajajo utemeljeni znanstveni dvomi, je odgovorno sprejemati odločitve na podlagi celovite presoje vseh zdravstvenih, okoljskih, prostorskih in družbenih vplivov, ne pa na podlagi posameznih raziskav ali poenostavljenih zaključkov.