Na zaslišanju je parlamentarni odbor slišal bodočega ministra, ki dvomi o zelenem prehodu. Jernej Vrtovec mu zdaj pravi »tako imenovani zeleni prehod« in napoveduje, da v vladi ne bo izvajal »zelene aktivistične energetske politike«. Zato je tudi podpisal koalicijsko pogodbo, po kateri na seznamu »racionalnih obnovljivih virov« ni več vetrne energije.
Napoved je v izrecnem nasprotju s predvolilnim programom NSi na področju energije. Ta je obljubljal »zeleno prihodnost«. V njem se je stranka zavzemala za »odgovoren zeleni prehod« in vetrno energijo označila kot »dragocen« obnovljiv vir energije.
»V Novi Sloveniji spodbujamo okolju prijazno proizvodnjo in zeleni razvoj z uporabo sodobnih tehnologij. (…) Verjamemo, da bomo z inovacijami in tehnološkimi izboljšavami pomembno prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov,« piše v programu NSi, na katerega se je sklicevala pred parlamentarnimi volitvami. V njem ugotavlja, da je Slovenija pri izrabi vetrne energije na dnu evropskih držav. Skupni energetski potencial iz energije vetra je ocenila na 303 do 480 MWh. »V Novi Sloveniji smo prepričani, da je vetrne elektrarne mogoče sonaravno umestiti v prostor. Ob ustreznih izravnalnih ukrepih naravovarstvene omejitve ne morejo biti razlog za neizkoriščanje tega dragocenega obnovljivega vira energije.«
Našel nove izgovore za svoje otroke
Na zaslišanju ministrskega kandidata je poslanec Svobode Teodor Uranič prebral izjave Jerneja Vrtovca z novinarske konference novembra 2021, ko je bil minister za infrastrukturo v tretji vladi Janeza Janše. Tedaj je Vrtovec govoril, da Sloveniji lahko uspe preboj pri zelenem prehodu in zasledovanju brezogljične družbe. »Izgovorov pred našimi otroki, pred naslednjimi generacijami ni več,« je tedaj govoril minister. »Obstajajo priložnosti za še več sončnih elektrarn in za štiri nove hidroelektrarne. Imamo tudi nekaj vetrnega potenciala, ki ga moramo izkoristiti. Obnovljivi viri energije so tisti, ki nam lahko pomagajo pri zagotavljanju energetske neodvisnosti.«
Vrtovec je 1. junija 2026 predstavil drugačno mnenje, ki se razlikuje celo od uradnih dokumentov NSi, v katerih piše, da ima Slovenija do 480 MWh vetrnega potenciala. Zdaj ta potencial označuje kot »zelo majhnega«. »Ne smemo biti preveč entuziastični glede vetra,« je Vrtovec rekel v ponedeljek. Na trikrat postavljeno vprašanje, ali bo uvedel moratorij na vetrne projekte v Sloveniji, ni odgovoril.
Je pa napovedal, da bo preveril smiselnost začrtanega izstopa iz premoga. »Danes nam očitno ponujate energetsko agendo iz 19. stoletja,« je ugotavljal poslanec Svobode Teodor Uranič. »Medtem ko se razviti svet in vodilna svetovna gospodarstva krčevito potegujejo za prevlado v zelenih tehnologijah, obnovljivih virih in naprednih hranilnikih energije, bi nas vi z odpiranjem vprašanja premoga vrnili v čas parnih strojev.«
Kaj se je v resnici zgodilo v Španiji?
Vrtovec mu je odgovoril, da je z leti pridobil modrost. »Nekateri napake priznamo, se opravičimo javnosti, gremo naprej, drugi pa nikoli ničesar ne spoznajo. Sam sem med tistimi prvimi, kajti ne more biti napredka, če ponavljaš eno in isto. Nekaj moraš spremeniti.«
Vrtovec je trdil, da je spremenil mnenje po tem, ko je lani spomladi v Španiji doživel energetski mrk. »Preberite študije, ki so bile izdelane kasneje, zakaj se je to zgodilo. In tudi to je eden od tistih razlogov, ki sem jih prej omenil, da je včasih pač prav, da se človek spreminja,« je dejal in trdil, da je bil izpad dokaz »zablod entuziastične politike, aktivistične politike«.
Izpad elektrike na Iberskem polotoku 28. aprila 2025 je bil najtežji tovrstni incident v zadnjih 20 letih. Poročilo o vzroku izpada je marca letos objavilo evropsko združenje operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo. Obnovljivi viri – Španija z njimi proizvede okoli 60 odstotkov električne energije – niso bili vzrok kolapsa, kot je namigoval Vrtovec, še najmanj so bili povzročitelj mrka vetrni parki v Španiji.
Izpad je bil namreč posledica »popolnega viharja več dejavnikov«, ključna pa je bila vloga operaterjev energetskega omrežja, ki niso obvladali pojava prenapetosti. Pomanjkljivo so spremljali razmere in tveganja niso prepoznali niti, ko se je napetost približala kritičnim mejam. Poročilo je izpostavilo potrebo po hitrejši posodobitvi omrežja in infrastrukture, ne po odmiku od rabe obnovljivih virov energije.
Politika vlade na področju izkoriščanja vetrnega potenciala bo bistveno vplivala na nadaljnje poteze državne družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki ta čas vodi največ vetrnih projektov v Sloveniji. Ti so ključni zagon doživeli v času, ko je podjetje vodil Aleksander Brunčko, tedaj vidni in dolgoletni član SDS.
Kaj napoved vlade in resornega ministra, da vetrne energije ne šteje med »racionalne obnovljive vire«, pomeni za projekte DEM na področju izkoriščanja vetrnega potenciala? »Primarna naloga Dravskih elektrarn Maribor je zanesljiva proizvodnja električne energije iz obnovljivega vira, torej reke Drave, ki mora biti usklajena z nacionalnimi in evropskimi strateškimi dokumenti,« Dnevniku odgovarja vodstvo DEM. »Tudi v prihodnje bomo delovali skladno z usmeritvami države, veljavnimi strateškimi dokumenti in zakonodajnim okvirom ter podpirali rešitve, ki prispevajo k zanesljivi, trajnostni in dolgoročno vzdržni oskrbi Slovenije z električno energijo.«
Kaj se dogaja z vetrnimi projekti DEM?
Vetrna elektrarna Ojstrica je ta čas v fazi predhodnega postopka. Vetrna elektrarna Paški Kozjak je v fazi priprave strokovnih podlag in okoljskega poročila. Za projekt vetrne elektrarne Rogatec so bila v začetku maja objavljena stališča do pripomb in predlogov javnosti, podanih v času javne razgrnitve predloga državnega prostorskega načrta. »Trenutno poteka dopolnjevanje okoljskega poročila in pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora, kar je standardni korak v postopku umeščanja v prostor,« pravijo v DEM.
V zvezi z vetrno elektrarno Mali Log pa »trenutno potekajo pravni postopki, s katerimi si prizadevamo za ureditev nastale situacije«. Spomnimo: afera Mali Log je z direktorskega položaja odnesla Damjana Semeta. Pokazalo se je namreč, da je bil razpis prilagojen dobavitelju iz Turčije, ki je nato dobavil 20 let rabljeno vetrnico, čeprav so DEM naročile (in plačale) novo napravo. Posel preiskujejo tudi kriminalisti.