Sindikalisti so imeli 40.000 podpisov, potrebnih za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, v rokah že 12 dni pred rokom, ki se je iztekel v ponedeljek. Končna uradna številka zbranih podpisov naj bi bila znana v sredo ali četrtek, sindikalisti pa jih bodo v DZ vložili v petek, so za STA napovedali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). DZ bo moral nato referendum razpisati.
Uspešno zbiranje podpisov je pokazalo, kaj se zgodi, ko šest sindikalnih central stopi skupaj, je ob koncu akcije Proti razkroju Slovenije sporočil predsednik Konfederacije sindikatov 90 (KS 90) Slovenije Damjan Volf. "Pokazalo je, da sindikalno gibanje ni nemočno in da solidarnost ni beseda iz preteklosti. Ko združimo ljudi okoli skupnega cilja, lahko kapital razpolaga z več denarja, politika z več oblastnimi vzvodi, toda na naši strani ostane nekaj, česar ni mogoče kupiti, in to so ljudje," je poudaril.
Kot je dejal, so s tem dobili pomembno bitko, "vojna za ohranitev socialne države pa še ni dobljena", saj bo končna odločitev padla na referendumu.
"Interventnemu zakonu nasprotujemo, ker smo prepričani, da vprašanje razvoja Slovenije ne more biti vprašanje tega, koliko bomo razbremenili najpremožnejše, koliko privilegijev bomo ustvarili za posamezne skupine in koliko denarja bomo zaradi tega odvzeli skupnim blagajnam. Razvoj države se meri po tem, ali lahko človek od svojega dela dostojno živi, ali ima dostopno zdravstvo, kakovostno javno šolstvo, varno starost in pokojnino, od katere lahko živi," je argumentiral Volf.
Sindikati namreč zakon vidijo kot nevaren za financiranje zdravstva, šolstva, socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe, kulture in drugih javnih storitev. Na referendumu bomo zato po njihovem mnenju odločali o tem, kakšno Slovenijo želimo zapustiti otrokom – "državo, v kateri je vsak prepuščen samemu sebi in globini svoje denarnice, ali družbo, v kateri razumemo, da smo močni toliko, kolikor znamo poskrbeti drug za drugega".
Medtem pa je premier Janez Janša ob današnji predstavitvi predlaganih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v DZ dejal, da interventni zakon opredeljuje smer politike njegove vlade. "Z razvojnim zakonom bo sprejeta ali zavrnjena možnost, da se izboljšajo pogoji za podjetnost, zmanjšajo posamezne obremenitve in se več prostora prepusti delu in vlaganjem," je povedal.
Nasprotnikom zakona je očital demagogijo, ki je "zakurjena tako, da gori do neba". Razvojni zakon po njegovih besedah predvideva ugodnejše pogoje za normirane samostojne podjetnike, razvojno kapico pri prispevkih, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin in nižji davek za določena osnovna živila in energente.
Kdaj bo referendum o interventnem zakonu, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, v DZ pa so podpise zanj spomladi prispevali tudi poslanci SDS, še ni znano, se je pa v zadnjih dneh omenjalo začetek decembra.
Janša napoveduje že nov posvetovalni referendum in zmanjšanje javnega sektorja
Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja je danes tudi zavrnila napoved premierja Janeza Janše o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju. Napovedan posvetovalni referendum o debirokratizaciji razumejo kot orodje za ustvarjanje napetosti in izvajanje populistične kampanje, ki nima jasnih odgovorov.
Predsednik vlade Janez Janša je sprva napovedal prelivanje 50.000 javnih uslužbencev v gospodarstvo, mediji pa so kmalu zatem poročali o vladnih načrtih za desetodstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju v letu 2027 in še za enako zmanjšanje v letu 2028.
Premier Janša je po burnih odzivih uradno zanikal obstoj tovrstnih rezov v proračunskih dokumentih, pri čemer je izpostavil nujnost prerazporeditev iz državne birokracije v zdravstvo, socialno varstvo in nazadnje v gospodarstvo. Vlada bo po premierjevih besedah o teh korakih letos predlagala posvetovalni referendum in z njim preverila pripravljenost ljudstva na napovedano prestrukturiranje.
Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je danes opozorila na nevarnost podanih idej. "Tako drastično in linearno zmanjševanje zaposlenih bi povzročilo resno poslabšanje kakovosti ter dostopnosti javnih storitev in podaljšalo upravne ter sodne postopke," je opozoril vodja pogajalske skupine dela javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Ob tem je omenil še slabšo kakovost in velike težave z organizacijo predšolske vzgoje, izobraževalnega procesa v osnovnih in srednjih šolah ter v visokošolskem izobraževanju, krčenje javnih kulturnih vsebin, krčenje raziskovalnih programov, podaljševanje čakalnih dob v zdravstvu, slabšo dostopnost socialnih storitev, še več težav pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, težave z zagotavljanjem varnosti, tveganja za varnost hrane, nezadostne kapacitete inšpekcijskih organov za nadzor nad izvajanjem zakonov in tako dalje.
V pogajalski skupini so ob tem kritični zaradi odsotnosti socialnega dialoga, kajti predsednik vlade doslej še ni opravil sestanka s sindikalnimi predstavniki. Spomnili so na posledice zakona za uravnoteženje javnih financ v času prve Janševe vlade in opozorili na nevarnost privatizacije določenih javnih storitev ob neenakih možnostih dostopa državljanov.
"Če vlada razmišlja o rezu že pred potrditvijo novega interventnega zakona za razvoj Slovenije, lahko po njegovi morebitni potrditvi na jesenskem referendumu pričakujemo zgolj še ostrejše posege v našo socialno državo," so zapisali.