Medtem ko sindikalne centrale ob zbiranju podpisov za zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije izražajo skrb, da bi uveljavitev zakona lahko vodila v poznejše reze v zdravstvo, pokojnine in druge socialne pravice, smo pridobili podrobnejše izračune finančnih učinkov zakona na javne blagajne. Zakonski ukrepi bi namreč največji finančni udarec pomenili prav za zdravstveno blagajno in blagajno dolgotrajne oskrbe ter pokojninsko blagajno.
Predlagatelji učinke izrazito podcenili
Predlagatelji iz koalicijskega trojčka so učinke »razvojne kapice« (ki bi omejila osnovo za plačilo prispevkov na 7500 evrov bruto), ugodnosti za mikro s.p.-je (ki bi se jim znatno znižala osnova za plačilo prispevkov: s 60 odstotkov povprečne plače na 45 odstotkov minimalne plače) ter ukinitve prispevka za dolgotrajno oskrbo za opravljanje postranskega poklica (popoldanski s. p.), v primeru dvojnega plačila prispevka in za upokojence ocenili na skupno približno 210 milijonov evrov v vseh treh blagajnah.
Tako na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) so opozorili, da so takšne ocene izrazito podcenjene in necelovite.
Po oceni ZZZS bodo finančne posledice zakona na letni ravni 113 milijonov evrov za obvezno zdravstveno zavarovanje in 140 milijonov evrov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. »Ob uveljavitvi predlaganega zakona bi se sredstva v obeh dejavnostih ZZZS bistveno zmanjšala, kar brez nadomestnih virov financiranja ali sprememb na odhodkovni strani ogroža finančno stabilnost obeh sistemov socialne varnosti in izvajanje pravic zavarovanih oseb v sedanjem obsegu,« so zapisali. Kar zadeva blagajno dolgotrajne oskrbe, ob morebitni uveljavitvi interventnega zakona konec tega leta v letu 2027 ta predvidoma še ne bi izkazovala minusa zaradi aktualnega presežka, ki pa je posledica počasnega vstopanja uporabnikov v sistem in koriščenja pravic, pozneje pa bi bil primanjkljaj neizogiben.
Tveganje za dolgoročno vzdržnost
Nekoliko kompleksnejši je izračun ZPIZ. Izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi uveljavitve razvojne kapice so ocenili na 150 milijonov evrov.
Koliko nižje prihodke od prispevkov bi ZPIZ pobral na račun znižanja osnove za mikro s. p., bi bilo odvisno od deleža tovrstnih zavarovancev. ZPIZ je finančni učinek ocenil v razponu od 45 do 180 milijonov evrov letno, odvisno od tega, kolikšen delež zavarovancev z dobičkom pod 60 odstotki povprečne plače bi hkrati imel prihodke pod letnim zneskom minimalne plače. Pri srednji, 50-odstotni predpostavki bi izpad znašal 90 milijonov evrov. Ideja ukrepa je v nasprotju s tem, da naj bi bile pokojnine čim bolj odraz vplačanih prispevkov.
Predlagatelji pa sploh niso finančno ovrednotili dveh pomembnih ukrepov, ki bi prav tako pomembno vplivala na pokojninsko blagajno, in sicer uvedbe polnega dvojnega statusa in izplačila polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti ter na drugi strani avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi starostnih pogojev za upokojitev.
Na ZPIZ so izračunali učinek prevedbe sedanjih uživalcev dela pokojnine (21.000 v letu 2025) na 100 odstotkov pokojnine. Zaradi višjega prejemka pa so preračunali tudi možnost povišanja števila prejemnikov 100-odstotne pokojnine. Ob predpostavki, da bi vsi trenutni uživalci dela pokojnine prešli na 100 odstotkov pokojnine, bi to za zavod pomenilo 240 milijonov evrov višje odhodke, če bi bilo takšnih le 75 odstotkov, pa bi bili odhodki višji za 180 milijonov. Če bi se na račun ukrepa hkrati povečalo število zavarovancev, ki bi koristili 100 odstotkov pokojnine, bi se odhodki še dodatno povišali, a bi zavod hkrati beležil tudi prihodke iz naslova prispevkov teh oseb. Ob predpostavki, da bi se obstoječe število uživalcev dela pokojnine povečalo za 25 odstotkov, bi to pomenilo 300 milijonov evrov višje odhodke in 50 milijonov evrov višje prispevke, kar skupaj znaša 250 milijonov evrov višje odhodke. Če bi se obstoječe število uživalcev dela pokojnine povečalo za 50 odstotkov, pa bi to pomenilo 260 milijonov evrov višje odhodke.
Prav tako so na drugi strani preračunali tudi učinke avtomatičnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi zdajšnjih uživalcev dela pokojnine ob izpolnitvi starostnih pogojev za upokojitev. Primanjkljaj bi, odvisno od deleža oseb, ki bi se upokojile, znašal od 56 (25 odstotkov oseb) do 224 milijonov evrov (100 odstotkov oseb); slednji scenarij sicer ni realen.
Pod črto, po izračunih ZPIZ bi lahko različni ukrepi iz interventnega zakona ob določenih realnih predpostavkah finančni položaj pokojninske blagajne poslabšali za približno 400 milijonov do pol milijarde evrov na leto, lahko pa tudi za več.
Svet ZPIZ: Rušenje temeljnih načel
Svet ZPIZ je že ocenil, da takšni posegi v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomenijo rušenje temeljnih načel sistema, medgeneracijske solidarnosti, enake obravnave ter predstavljajo tveganje za dolgoročno vzdržnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato jim nasprotuje.
Tudi na ZZZS so poudarili, da zakonske rešitve ne smejo rušiti temeljnih načel socialnih zavarovanj, ki potencialno vodijo v zmanjševanje pravic iz teh zavarovanj. »Zato nasprotujemo predlaganim ukrepom, s katerimi se posega v načelo solidarnosti v obveznih socialnih zavarovanjih, ki zapoveduje, da vsak prispeva glede na svoje zmožnosti in koristi pravice glede na svoje potrebe,« so zapisali.
Na ministrstvu za finance na naše vprašanje, kje je fiskalni prostor, ki bi omogočal realizacijo interventnega zakona, ne da bi bilo za to treba radikalno poseči v izdatke na področju pravic in javnih storitev, (še) niso odgovorili, prav tako ne, ali so predvideni transferji iz državnega proračuna. Tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Papež na včerajšnji seji komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri so razpravljali o vplivu zakona na državni proračun in javne blagajne, konkretnega odgovora ni ponudil. »Ekonomija in javne finance niso zgolj statična tabela. Naša odgovornost je dvojna, da ustvarimo pogoje za razvoj in hkrati ohranimo vzdržne javne finance. Ta zakon ne bo izkopal takšne luknje, kot je navedeno. Vi v zakonu vidite izpad za državo, mi pa vidimo denar, ki ostane ljudem in gospodarstvu,« je med drugim odgovoril nasprotnikom.