Predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki ju je v nedeljo potrdila vlada, še ne vključujeta linearnega desetodstotnega zmanjšanja števila zaposlenih javnega sektorja v prihodnjem letu in nato še v letu 2028. Predsednik vlade Janez Janša je zatrdil, da krčenja javnega sektorja v predlogu proračuna ni, češ da so bile te napovedi napačno interpretirane in da je težko oceniti, ali je zares potrebno zmanjšanje števila zaposlenih za deset odstotkov in ali je to mogoče izvesti v letu dni.
Napovedi rezov so sprožile kritične odzive sindikatov, ki so opozorili, da lahko tak pristop resno oslabi dostopnost in kakovost javnih storitev, od katerih so prebivalci vsakodnevno odvisni. Kot skrb vzbujajoče so ocenili tudi, da vlada ni predstavila strokovnih analiz, iz katerih bi izhajale potrebe posameznih javnih služb po zaposlenih in posledice rezov. Posebno nesprejemljiv se jim je zdel tudi način, saj so za domnevne posege v javni sektor izvedeli iz medijev. Janša je medtem torej že naredil korak nazaj in bo skušal legitimacijo za reze v javnem sektorju poiskati pri volilcih.
Sindikati umik zahteve po krčenju sicer pozdravljajo, a ga razumejo zgolj kot taktiko oziroma poskus testiranja odziva javnosti, ob tem, ko so cilji že določeni.
Referendum o »zmanjšanju birokracije«
Janša je namreč poudaril, da je vsekakor potrebna prerazporeditev človeških virov, najprej znotraj javnega sektorja. Ker se prebivalstvo stara, v storitvenem delu javnega sektorja ljudi primanjkuje, po drugi strani imamo v birokraciji številne viške, je dejal. A preden se bo vlada tega lotila, bo o tem povprašala ljudi na referendumu. »V prihodnjih mesecih bo predlagan posvetovalni referendum o tem, ali gremo v to prestrukturiranje in ali gremo v zmanjšanje birokracije,« je pojasnil. Dodal je, da bo referendum pokazal, »ali so ljudje za večjo blaginjo ali pa za to, da pač zaostajamo«.
Koalicija je odločitev o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma sprejela na sobotnem sestanku. Na vprašanje, kdaj pa se nam ta obeta, Janša ni znal odgovoriti, a je dejal, da bo ta potekal verjetno še letos. Poraja se torej vprašanje, ali bo posvetovalni referendum o prestrukturiranju javnega sektorja potekal sočasno z naknadnim zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
V prid temu govori tudi dejstvo, da bo glede na izid referenduma o razvojnem zakonu v prvih mesecih prihodnjega leta tako ali tako treba pripraviti rebalans proračuna in takrat bo, kot je pojasnil Janša, vlada potrebovala tudi jasno sliko glede prestrukturiranja javnega sektorja.
Sindikati: Posvetovalni referendum smo pričakovali
Vukova ob tem navaja, da ne gre za to, da bi vlado zanimalo, kaj ljudje dejansko mislijo, temveč da zamegli ključno referendumsko vprašanje, torej o omnibusnem zakonu o interventnih ukrepih, kar je že preverjena taktika. Janševa koalicija se je je poslužila tudi v primeru zakonodajnega referenduma o preiskovalnih komisijah, hkrati s katerim je razpisala tudi tri posvetovalne referendume (o volilni pravici tujcev, RTV-prispevku in pogojevanju socialne pomoči), ki prav tako služijo mobilizaciji.
Podobno komentira tudi Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. »Prepričan sem, da če imajo namen, lahko to tudi naredijo, saj imajo dovolj manevrskega prostora.«
V sindikalnih centralah so sicer včeraj zaključili zbiranje overjenih podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Potrebnih 40.000 podpisov so imeli v rokah že 12 dni pred rokom. Sindikalisti naj bi podpise v parlament vložili v petek, nato pa bo moral DZ razpisati referendum. Sindikati, kot je znano, opozarjajo, da zakon koristi prinaša le določenim skupinam, največ najbogatejšim, večini pa jemlje. Po njihovem mnenju ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve. Zakaj Janšo in koalicijo usoda referenduma skrbi? Ker v primeru njegovega padca na referendumu še najmanj eno leto ne bi mogli sprejemati zakonodaje, ki bi bila vsebinsko v nasprotju z referendumskim izidom.
Šlo pa bi tudi za politični poraz. Morebitna zavrnitev zakona bi pokazala, da nasprotovanje ni omejeno na sindikate in opozicijo, temveč da se je proti pomembnemu koalicijskemu projektu, ki izkazuje njeno agendo, izreklo tudi dovolj volilcev.