Iz proračunskih dokumentov izhaja, da vlada v prihodnjem letu med drugim načrtuje občutno zmanjšanje izdatkov za socialne transferje. Vendar vlada javnosti doslej ni predstavila, kako bi ob veljavnih zakonskih obveznostih dosegla načrtovane številke, je bil kritičen tudi fiskalni svet.
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve so Dnevniku na splošno odgovorili, da »bodo časovnica in konkretni ukrepi znani po pregledu obstoječega sistema in pripravi strokovnih izhodišč«. Toda iz predloga proračuna ministrstva konkretno izhaja, da bi pri denarnih socialnih pomočeh privarčevali približno 78 milijonov evrov, pri družinskih prejemkih in starševskih nadomestilih skoraj 140 milijonov, še 50 milijonov pa pri programih izenačevanja možnosti za invalide.
Takšno izmikanje je pomembno tudi v luči prihajajočega referenduma o interventnem zakonu, katerega potrditev bi javnofinančno stanje še poslabšala in posledično povečala tveganje dodatnih posegov tudi v socialne pravice.
1. Kaj je razvidno iz številk?
Transferji posameznikom in gospodinjstvom iz državnega proračuna so bili v letu 2027 sprva predvideni v skupni višini 2,27 milijarde evrov. Glede na zadnji predlog sprememb bi se znižali na 1,9 milijarde, torej za približno 370 milijonov evrov. Glede na pričakovano realizacijo v letu 2026 (2,23 milijarde) pa bi se znižali za približno 333 milijonov evrov oziroma slabih 15 odstotkov. Od tega bi se, glede na leto 2026, najbolj, za približno 160 milijonov znižala sredstva za družinske prejemke in starševska nadomestila, za katera bi šlo po novem skupno 635 milijonov evrov. Transferji za zagotavljanje socialne varnosti pa bi bili nižji za približno 130 milijonov evrov in bi znašali 609 milijonov evrov. Zniževali bi se tudi transferji za brezposelne, štipendije in drugi transferji (pri teh največji del predstavljajo sredstva za brezplačni vrtec za družine, ki imajo v vrtcu več otrok, ter regresiranje prehrane učencev in dijakov).
Največji delež omenjenih transferjev je načrtovan v okviru ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve. Tudi podrobnejši pregled proračuna tega ministrstva kaže, da se bodo njegova skupna sredstva leta 2027 znižala, največ na njegovi največji postavki – socialna varnost –, za 233 milijonov evrov, z 2,04 na 1,81 milijarde. Od tega bi se najbolj znižali družinski prejemki in starševska nadomestila (z 911 na 771 milijonov evrov), denarna socialna pomoč (iz 350 na 272 milijonov) ter sredstva za izenačevanje možnosti za invalide (s 309 na 254 milijonov). Na drugi strani bi se nekoliko dvignila sredstva za socialnovarstvene storitve (centre za socialno delo, varstveno delovne centre …), programe socialnega varstva in dolgotrajno oskrbo, a v bistveno nižjih zneskih. Sredstva za rejništvo naj bi ostala na enaki ravni.
2. Bi se spremenila višina, pogoji ali obseg pravic?
Iz obrazložitve proračuna to ni razvidno, saj konkretni ukrepi niso nikjer navedeni. Navedeno je le, da naj bi se višina transferjev prihodnje leto, skladno z zakonodajo, uskladila z letošnjo inflacijo, ki bo po napovedi Umarja konec leta znašala 3,7 odstotka. Fiskalni svet ob odsotnosti informacij o morebitnih spremembah višine pravic sklepa, da naj bi bil pretežni del predvidenega znižanja odhodkov torej dosežen z znižanjem števila upravičencev. Več kot dve tretjini vseh transferjev posameznikom in gospodinjstvom predstavlja pet transferjev: starševsko nadomestilo, otroški dodatek, denarno socialno pomoč, osebno asistenco in denarno nadomestilo za brezposelnost. Za doseganje projekcij iz predlogov proračunov bi bilo pri teh petih transferjih potrebno znižanje števila upravičencev za petino do tretjino, je izračunal fiskalni svet.
3. Kaj nam povedo odgovori pristojnih ministrstev?
Nič konkretnega. Na ministrstvu za finance pravijo, da v okviru svojih pristojnosti skrbijo predvsem za pripravo in usklajevanje proračunskega okvira ter zagotavljanje vzdržnosti javnih financ, medtem ko konkretne ukrepe za racionalnejšo in učinkovitejšo porabo javnih sredstev pripravljajo pristojna ministrstva. Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve medtem načrtujejo reformo socialne politike.
»Naš cilj je vzpostaviti sistem socialnih transferjev, ki pomaga tistim, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa spodbuja delo, aktivnost in odgovornost. Zato bomo pregledali obstoječi sistem, prepoznali njegove pomanjkljivosti ter pripravili izboljšave za pravičnejšo, preglednejšo in učinkovitejšo ureditev,« odgovarjajo. In dodajajo, da bo poudarek na spodbujanju zaposlovanja, različnih oblikah aktivacije delovno sposobnih posameznikov ter preprečevanju zlorab, ob hkratnem zagotavljanju ustrezne pomoči ljudem v stiski. S tem očitno ciljajo na zmanjšanje denarnih socialnih pomoči, nič pa njihovi odgovori ne povedo o zmanjšanju izdatkov za družinske prejemke in starševska nadomestila. Prav tako preprečevanje zlorab ne more biti verodostojna podlaga za večstomilijonske prihranke, če vlada nima ocene obsega zlorab in njihovega finančnega učinka.
»Časovnica in konkretni ukrepi bodo določeni po pregledu obstoječega sistema in pripravi strokovnih izhodišč,« še pravijo. Vprašanje, kako se to ujema z v proračunu že navedenimi konkretnimi prihranki na več postavkah, je ostalo brez odgovora.
4. Kaj je izdal osnutek proračunskega načrta?
Da vladni načrti vendarle niso nujno povsem nekonkretizirani, bi bilo mogoče sklepati iz osnutka proračunskega načrta. Kot smo opozorili v Dnevniku, so bili na področju družinskih prejemkov in starševskih nadomestil predvideni tudi zamrznitev pomoči ob rojstvu otroka, omejitev dodatne podpore velikim družinam in posegi v otroški dodatek za enostarševske družine, a so nato iz končne različice izginili. To lahko nakazuje, v kakšni smeri je vlada razmišljala. Ali je takšne načrte opustila ali zgolj umaknila iz javno predstavljenega dokumenta, ni jasno.
V potrjenem dokumentu, ki ga je vlada poslala v Bruselj, so navedeni ukrepi precej bolj splošni, nakazali so spremembe na področju otroških dodatkov, denarne socialne pomoči, strožjega nadzora in preverjanja upravičenosti, kar bi lahko vplivalo na število upravičencev.
5. Na kaj se je skliceval zdaj že odstopljeni državni sekretar?
Zdaj že nekdanji državni sekretar Tomislav Nemec pri obravnavi predloga proračuna na pristojnem odboru v državnem zboru kljub zahtevam poslancev ni ponudil konkretnih odgovorov, je pa potrdil, da se že pripravljajo določene zakonske spremembe in da že imajo »pripravljene pristope, ki bodo zagotovili zmanjšanje transferjev«, kar se razlikuje od pojasnil ministrstva. Prav tako, kot je dejal Nemec, računajo »na demografske spremembe, na gospodarsko rast, na večjo zaposlenost in vse te okoliščine so v prid temu, da morda – ne morda, pač pa prav gotovo – ne bo več toliko uporabnikov samega sistema«. Na ministrstvu, ki naj bi spodbujalo rodnost, sodeč po Nemčevih izjavah, torej računajo tudi na učinek manjše rodnosti.
Glede posameznih zneskov v predlogu proračuna pa je Nemec dejal, da je nanje odgovarjati preuranjeno. »Koliko sredstev se bo namenilo področju, se bo ugotavljalo tudi skozi kontroling in skozi spremljanje porabe v tekočem letu. Tukaj imamo nekaj ukrepov, s katerimi bomo povečali nadzor in seveda sproti, če se bo pokazalo, da so kje prevelika odstopanja, bomo ustrezno tudi ukrepali,« je napovedal in dodal, da nihče izmed državljanov, ki imajo zakonsko podlago za pridobitev določenih pravic, ne bo ostal brez teh pravic. Dejal je še, da je cilj vlade država, ki čim manjkrat nastopa kot »razdelilnica denarja«.