Predsednik vlade Janez Janša je septembra napovedal, da bi se 50.000 zaposlenih v javnem sektorju lahko prezaposlilo v zasebnem gospodarstvu. V začetku oktobra je sporočil, da takojšnjega desetodstotnega zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju v prihodnjih dveh letih ni v predlogu proračunov za prihodnji dve leti. Podrobnejši pogled v predlog, ki ga je opravil Fiskalni svet, razkriva nekoliko drugačno resnico.
»Konsolidacijo bi vlada v letu 2027 izpeljala predvsem z znižanjem stroškov za plače v javnem sektorju in socialne transferje,« Dnevniku pojasni Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta. »S katerimi konkretnimi političnimi odločitvami bi ob danih zakonskih zavezah to dosegla, v dokumentih ni navedeno. Od vlade zato pričakujemo, da bo svoje načrte predstavila skupaj s konkretnimi ukrepi, številkami in časovnicami.«
Največ bi vzeli šolstvu, znanosti in kulturi
Vladni proračunski dokumenti zagotavljajo, da bo javnofinančni primanjkljaj v letih 2027 in 2028 nižji kot leta 2026. Ukrepi, s katerimi bi to dosegla, pa niso transparentno predstavljeni in verodostojno ovrednoteni, piše v oceni Fiskalnega sveta. V proračunskih dokumentih ni mogoče najti podatka, na katerih ukrepih, pravnih podlagah in izračunih temeljijo načrtovani zneski. »Zato ni mogoče ustrezno oceniti verjetnosti njihove uresničitve,« ugotavlja neodvisni organ.
V skladu s predlogom vlade bi stroški dela v prihodnjem letu padli za skoraj tri odstotke oziroma za 160 milijonov evrov. »Znotraj tega naj bi se transferji za stroške dela v javne zavode, v največji meri s področja šolstva, znanosti in kulture, znižali za 6,2 odstotka oziroma za okoli 200 milijonov evrov,« piše v oceni proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
S kakšnimi rezi bi vlada dosegla ta zmanjšanja, predlog zakona ne razkriva, temveč navaja, da bo plačno reformo izvajala skladno z zakonodajo, kadrovski načrti pa naj bi ostali na letošnji ravni. Trditvi sta si v izrazitem nasprotju. Finančni razkorak med njima je težak približno 500 milijonov evrov, je izračunal Fiskalni svet. »V proračunskih dokumentih ni mogoče zaslediti ustreznega pojasnila, kako naj bi se spreminjala zaposlenost in/ali stroški na zaposlenega za odpravo tega razkoraka,« piše.
Višji transferji, a bistveno manj upravičencev?
Zmanjševanje proračunskega primanjkljaja namerava vlada doseči še s skoraj 15-odstotnim zmanjšanjem transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Če želi hkrati izpolniti zapisano zavezo, torej transferje zmanjšati za 330 milijonov evrov, hkrati pa višino transferjev uskladiti z letošnjo inflacijo, ki bo po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) znašala 3,7 odstotka, bi morala bistveno zmanjšati število upravičencev do socialne pomoči, otroškega dodatka, starševskega nadomestila, denarnega nadomestila, osebne asistence …
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je proračunske dokumente za leti 2027 in 2028 lahko obravnaval šele po tem, ko jih je vlada že uskladila, potrdila in sprejela. ESS je vlado opozoril na opisana odstopanja v dokumentih, vendar po besedah predsednika Jakoba Počivavška ni prejel smiselnih pojasnil.
»V skladu z dosedanjo prakso bi morali v proračunskih dokumentih upoštevati zakone, ki veljajo v času njihovega sprejema. Če upoštevajo tudi predpise, ki še ne obstajajo ali še ne veljajo, se je utemeljeno vprašati, zakaj potem niso upoštevali tudi učinkov interventnega zakona,« poudarja Počivavšek.
Pretekli teden je bil Kračun na seji parlamentarnega odbora kratek. Fiskalni svet, ki mu predseduje, namreč do takrat še ni uspel pripraviti ocene predlaganih proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028. Tudi zato ne, ker so dobili vladne dokumente po preteku zakonsko predpisanega roka in jim je bila s tem omejena poglobljena razprava.
Iz tega, kar mu je bilo na voljo, je med drugim uspel razbrati, da začrtana proračuna poglabljata proračunski primanjkljaj. Če je osnutek proračunskega načrta za leto 2027 napovedoval 2,5-odstotni primanjkljaj, projekcije Fiskalnega sveta napovedujejo skoraj odstotno točko globljega, 3,4-odstotnega.
Vsi scenariji napovedujejo previsok primanjkljaj
V ponedeljek objavljena ocena proračunskih dokumentov riše še bolj zaskrbljujočo sliko. Fiskalni svet je pripravil več projekcij na podlagi trenutno veljavnih politik in ukrepov. Vse napovedujejo slabšanje javnofinančnega zdravja, po vseh se Slovenija odmika od poti, dogovorjene v srednjeročnem strukturno-fiskalnem načrtu za obdobje 2025–2028. Vsi scenariji Slovenijo peljejo v prekoračitev evropsko predpisanega triodstotnega proračunskega primanjkljaja, zaradi česar grozi sprožitev postopka EU, ki bi Sloveniji predpisal odpravo javnofinančnih odstopanj.
Če vlada trdi, da bo primanjkljaj v letu 2028 2,3-odstoten, se projekcija Fiskalnega sveta približuje štirim odstotkom bruto domačega proizvoda (BDP). Kaže dodati, da v te ocene sploh niso upoštevani učinki uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Fiskalni svet je v zvezi s tem že pripravil ločeno oceno, da bi primanjkljaj povečali za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Z ukrepi spodbujena gospodarska rast niti po najbolj optimističnem scenariju ne bi mogla nadomestiti izpada.
Vlada bi izpeljala nepremičninsko razprodajo
Analitiki Fiskalnega sveta so se čudili še enemu podatku v proračunskem gradivu, in sicer napovedi vlade, da bo s prodajo zgradb in prostorov v prihodnjih dveh letih zaslužila skupaj 409 milijonov evrov. Kaj bo prodala, ni znano.
Fiskalni svet v zvezi s tem izpostavlja, da je država s takšnimi prodajami največ zaslužila leta 2023, in sicer 23 milijonov evrov, dolgoletno povprečje pa znaša deset milijonov evrov na leto. »V proračunskih dokumentih ni mogoče zaslediti informacij, na osnovi katerih bi lahko to predpostavko ocenili kot realistično,« ocenjuje Fiskalni svet.