Vlada je med svojim gradivom za obravnavo minuli teden objavila tudi osnutek proračunskega načrta sektorja država za leto 2027, ki ga je že posredovala evropski komisiji v presojo, ali ustreza priporočilom s fiskalnega področja. V njem je med drugim predvidela tudi določene ukrepe za brzdanje odhodkov na področju socialnih nadomestil. Po našem preverjanju se je izkazalo, da je v javnost oziroma na vladno spletno stran očitno ušla delovna različica, ki še ni bila v celoti medresorsko usklajena. Prvotni predlogi glede rezov v družinska in starševska nadomestila so, neuradno po urgenci ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, iz končne različice dokumenta, ki ga je pripravljalo ministrstvo za finance, izginili.

V skladu s prvotno različico so bile predvidene spremembe na področju dodatka za enostarševsko družino in upravičenosti do pomoči ob rojstvu otroka. »Višina pomoči ob rojstvu otroka se v prihodnjem letu ne bi zvišala. Pri izračunu dodatne podpore družini bi vpliv četrtega in nadaljnjih otrok omejili ali znižali,« je pisalo v prvi različici načrta. Pomoč ob rojstvu otroka, ki je namenjena nakupu opreme za novorojenčka, trenutno znaša 441,6 evra, upravičenec jo prejme v enkratnem znesku. Pomoč se zdaj usklajuje z inflacijo. Če bi vlada znesek zamrznila, bi se realna kupna moč tega prejemka lahko zmanjšala.

Na čigavem zelniku so zrasle ideje o krčenju nekaterih družinskih in starševskih nadomestil, ni jasno, očitno pa jim na ministrstvu za demografijo vendarle niso bili naklonjeni.

Pri otroškem dodatku od 1. junija letos velja nova ureditev, po kateri se otroški dodatek za otroka, ki živi v zakonsko opredeljeni enostarševski družini, poveča za 30 odstotkov. Novost je prinesla sprememba zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so jo pripravili pod prejšnjim vodstvom ministrstva. Kakšne spremembe konkretno glede dodatka za enostarševske družine so bile sprva predvidene, iz dokumenta ni bilo razvidno, možno pa bi bilo zoženje kroga upravičencev, zmanjšanje 30-odstotnega povečanja ali kaj drugega.

Do dodatka za veliko družino, ki je ločen od otroškega dodatka, so upravičene družine, ki imajo tri ali več otrok do starosti 18 let, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, pa do 26. leta starosti. Letni dodatek za družino s tremi otroki trenutno znaša 510,35 evra, za družino s štirimi ali več otroki pa 620,16 evra. Načrt je predvideval, da bi se omejil vpliv četrtega in nadaljnjih otrok. Kot izhaja iz opisa na spletni strani ministrstva, pristojnega za družino, želi država z dodatkom staršem z več otroki olajšati skrb zanje in zagotoviti, da ti zaradi velike družine ne bi bili prikrajšani. Omenjena novela je pravico do dodatka za veliko družino razširila tudi na rejnike, ki skrbijo za tri ali več otrok. Velike družine so upravičene še do nekaterih drugih ugodnosti, prav tako večje število otrok vpliva na višino določenih izplačil (na primer otroškega dodatka), pri čemer iz osnutka ni bilo jasno, kje vse bi lahko bile prikrajšane.

Ministrstvo: Teh ukrepov v zadnjem besedilu ni

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve smo vprašali, kakšni ukrepi konkretno so dejansko načrtovani in kako se skladajo s cilji na področju demografije, saj iz osnutka proračunskega načrta izhaja, da naj bi se sredstva za ukrepe družinske politike zmanjšala. To bi bilo v popolnem nasprotju tudi z nedavnimi izjavami ministrice za demografijo Mateje Ribič, da je vlada vprašanje demografije uvrstila med ključne prioritete in namerava ustanoviti demografski svet, ki bo pripravil strokovne podlage za celovito demografsko politiko, ki bo med drugim temeljila tudi na podpori družinam. Tovrstni ukrepi bi bili tudi v nasprotju z opozorili strokovnjakov za demografijo, da se sredstva, ki se namenjajo družinskim politikam, kljub njihovemu omejenemu učinku ne bi smela zmanjševati, pač pa bi bilo treba družinsko politiko na določenih področjih še izboljšati.

Toda kot kaže, sporni predlogi niso nujno nastali na ministrstvu za demografijo, pač pa naj bi to po neuradnih informacijah nazadnje doseglo njihov umik. Z ministrstva so nam uradno sporočili le, da zadnja različica dokumenta, ki ga je sprejela vlada, takšnega besedila oziroma omenjenih ukrepov ne vsebuje več.

24.12.2025 - romsko naselje Roje - Strojanovi - Foto: Luka Cjuha

Z določenimi zaostritvami socialnih transferjev vlada zelo verjetno cilja tudi na romsko skupnost, čeprav bodo veljale za vse državljane. Fotografija je simbolična. Foto: Luka Cjuha

Iz na vladi potrjenega dokumenta izhaja le splošna napoved uskladitve sistemov socialnega varstva in družinskih prejemkov, »da se odpravijo anomalije in podvajanja«. Poleg tega se bo določili delež otroškega dodatka, ki je namenjen izobraževanju, do katerega bi bili upravičeni tisti, ki so vključeni v izobraževalni sistem. »Preučujejo se tudi spremembe na področju otroških dodatkov v povezavi s postopno uvedbo brezplačnega vrtca ter možnost, da se podpora mladim do 26. leta vključi v otroški oziroma izobraževalni dodatek,« še piše.

Individualni načrti in strožji nadzor za prejemnike socialne pomoči

V zadnji različici osnutka proračunskega načrta so ostali vladni načrti na področju denarne socialne pomoči (DSP), kar je aktualno zlasti v luči izida nedavnega posvetovalnega referenduma o pogojevanju DSP delovno sposobnim z družbenokoristnim delom. Referendumski rezultat je vladi dal podlago za določene spremembe na področju aktivacije prejemnikov, pri čemer pa za zdaj ni govora o pogojevanju. Osnutek proračunskega načrta nakazuje precej širši poseg v sistem socialnih transferjev, od sprememb načina izplačevanja pomoči do strožjega preverjanja premoženja in nadzora nad prejemniki ter drugačne razmejitve med socialnim varstvom in politiko zaposlovanja.

Povečalo bi se neposredno plačevanje računov oziroma stroškov namesto izplačila denarja upravičencu. To ni povsem nov instrument, saj že veljavni zakon omogoča, da se pomoč v utemeljenih primerih deloma ali v celoti izplača v naravi. Očitno pa želi vlada to razširiti.

Za delovno sposobne prejemnike denarne socialne pomoči bi se po šestih mesecih njihovega prejemanja pripravil individualni načrt, po dvanajstih mesecih prejemanja pa bi center za socialno delo in zavod za zaposlovanje skupaj poglobljeno pregledala njihov položaj in dosedanje aktivnosti. Kaj natančno bi sledilo po pregledu, iz dokumenta ne izhaja.

Število otrok ne bi več povečevalo zneska denarne socialne pomoči, kot je urejeno zdaj, pač pa naj bi se otrokom podpora zagotavljala prek okrepljenega otroškega dodatka. To bi lahko prineslo jasnejšo razmejitev med pomočjo za materialno stisko odraslih in podporo za preživljanje otrok. Po drugi strani bi družine lahko izgubile del pomoči, če povečanje otroškega dodatka ne bi nadomestilo izpada.

Osnutek tudi predvideva, da bi delovno sposobne brezposelne osebe pri zaposlitvenih vprašanjih obravnaval zavod za zaposlovanje. Zanje bi se preučila spremenjena ureditev denarne pravice. Center za socialno delo pa bi obravnaval ljudi, katerih glavne ovire so socialne, zdravstvene ali druge funkcionalne težave. Obe instituciji pri individualizirani obravnavi dolgotrajno brezposelnih s kompleksnejšimi težavami sodelujeta že zdaj. »Ob zaposlitvi prejemnika denarne socialne pomoči se bo pomoč postopoma zmanjševala ali bo za določen čas prejel dodatek za zaposlitev. Namen je, da bo zaposlitev finančno ugodnejša od nadaljnjega prejemanja pomoči,« piše v dokumentu.

Pri socialnih transferjih nasploh bi se z namenom doslednejšega preverjanja dejanskega stanja uvedla podatkovna opozorila za spremembe dohodka, premoženja ali prebivališča. Dohodki in premoženje bi se strožje upoštevali pri odločanju, kdo je upravičen do pravice in v kakšnem znesku. »Presoja bo razlikovala osnovni dom od drugega premoženja ter upoštevala finančno premoženje, dodatne nepremičnine, poslovne deleže, kriptosredstva in premoženje v tujini.«

Ukrepe oziroma predloge zakonov naj bi sprejeli predvidoma že letos.

Priporočamo