Monika Kirbiš Rojs je v svoji predstavitvi poudarila, da ima dolgoletne izkušnje s področja na državni in lokalni ravni, tako pri pripravi strateških dokumentov kot na področju izvajanja kohezijskih projektov. Trikrat do zdaj je bila državna sekretarka na področju kohezije in regionalnega razvoja. V času prejšnje vlade Janeza Janše je vodila delovno skupino za pripravo načrta za okrevanje in odpornost ter strateških dokumentov za večletno proračunsko obdobje 2021–2027.
Na ministrstvo, ki so mu dodali še lokalno samoupravo, gre tako petič, ljudi in ekipo v precejšnji meri pozna. Verjame, da bo ekipa dobra in da bodo dosegli zastavljene cilje.
Najbolj jo skrbijo razmere v proračunu, povezane z izvajanjem kohezijske politike v trenutnem obdobju. Podatki po njenih besedah kažejo, da smo na 20. mestu med članicami EU glede dejanskega črpanja. Sreča je, da je obdobje upravičenih izdatkov podaljšano do 31. decembra 2030, je ugotavljala.
Če so sredstva v letošnjem za izvajanje kohezijske politike zagotovljena, težave po njenih besedah nastopijo v letu 2027, saj prostih pravic porabe ni in projekti se ne morejo izvajati. Tudi za leta zatem je rezerviranih premalo sredstev. Slovenija se tako glede na sedanje stanje odpoveduje 218 milijonom evrov. Njena primarna naloga bo, da ta sredstva ne bodo izgubljena.
Kandidatko čudi, da se je črpanje ustavilo, obenem pa so se delili "predvolilni bombončki iz integralnih sredstev". Sama se je vedno zavzemala za to, da se najprej poskrbi za dobro izrabo evropskega denarja. Kirbiš Rojs se zaveda, da je črpanje sredstev EU težje kot črpanje domačih sredstev. A v Sloveniji si glede na evropski okvir ustvarjamo dodatne ovire.
Sistem izvajanja kohezijske politike v Sloveniji je zelo centraliziran, obenem pa razdrobljen. Sama bi si želela, da se bolj začne zaupati lokalnim skupnostim in regijam ter uvede bolj samostojno upravljanje področja na regionalni ravni. Če bi imeli pokrajine, bi lažje in učinkoviteje črpali tudi sredstva EU, je prepričana. Velike težave so še naprej z večjimi infrastrukturnimi projekti, kjer ponekod traja dlje od samega večletnega proračunskega obdobja, da se projekti sploh začnejo izvajati.
Župani in podjetja po besedah kandidatke za ministrico pravijo, da ne potrebujejo novih obrazcev in pravil, pričakujejo pa korektnost in hitrost izvajanja. Vse nepotrebne postopke bi bilo torej treba odpraviti, je dejala. Želela bi si tudi enoten portal za operativno izvajanje evropske kohezijske politike.
Za večjo profesionalnost javnih uslužbencev je napovedala obvezno kroženje po ministrstvih. Uvedli naj bi tudi svetovalne pisarne oziroma skupne projektne pisarne občin in gospodarskih združenj v pomoč prijaviteljem. Zavzema se tudi za letni ali večletni plan razpisov.
Lokalne skupnosti se bodo morale, dokler ne bo pokrajin, med seboj povezovati, obvezno je tudi sodelovanje med občinami, gospodarstvom in raziskovalno sfero. Projekti morajo biti finančno vzdržni in zasledovati razvojne prioritete, je nanizala.
Na ministrstvu bodo programirali tudi porabo sredstev v naslednjem obdobju. Trenutno po njenih besedah kaže, da bo Slovenija v obdobju 2028–2034 v proračun EU vplačala osem do devet milijard evrov, iz proračuna EU pa pridobila 5,4 milijarde. Ta razkorak naj bi pokrivali s centraliziranimi programi na ravni EU. Ti so zelo zahtevni, podjetja in drugi upravičenci se bodo morali nanje dobro pripraviti, je opozorila.
Treba je vzpostaviti kompetentno ekipo, da bo temu dogajanju sledila, je povedala Monika Kirbiš Rojs. Treba bo izvesti tudi delavnice z deležniki in v programiranje vključiti tudi gospodarska združenja.
Na področju regionalnega razvoja je kandidatka poudarila, da mora imeti vsaka regija možnost razvoja. Če se razvija samo center, država dolgoročno slabi, je bila jasna.
Slovenija je preveč centralizirana država in centraliziranost se še krepi. Zato zagovarja uvedbo pokrajin, kar je tudi ena od prednostnih nalog nove koalicije. Načeloma smo jim vsi naklonjeni, a do zdaj ni bilo dovolj politične moči, da bi projekt izvedli.
"Zakonski osnutki so pripravljeni, čakamo na ustavno večino, da bo ta zakonodaja podprta," je dejala. Zaveda se, da bo treba glasove iskati zunaj koalicije.
S pokrajinami bi imeli po prepričanju Kirbiš Rojs tudi večjo politično stabilnost v državi, saj bi se določene funkcije države opravljale na regionalni ravni. Bo pa treba pri uvajanju pokrajin paziti, da ne bo prihajalo do notranje centralizacije na regionalni ravni.
Dokler ne pridemo do pokrajin, pa so za decentralizacijo po njenih besedah na voljo kratkoročne rešitve. Tako se je koalicija zavezala selitvi javnih ustanov v druge dele Slovenije. Sedež ministrstva, ki ga bo vodila, bo tako v Mariboru, je napovedala in zagotovila, da bodo pri tej selitvi racionalni.