Raziskovalec, visokošolski učitelj, nekdanji predsednik strokovne komisije za programske vsebine medijev ministrstva za kulturo in član nadzornega sveta RTV Slovenija dr. Borut Rončević se kot kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in mladino zavzema za uresničitev štirih ključnih ciljev, ki izhajajo iz dela koalicijske pogodbe na področju izobraževanja, znanosti in mladine.
Zavzel se bo za uveljavitev ideološko nevtralne šole, saj mora, kot je poudaril, slovenski javni šolski sistem ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov: »Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije, zato bomo poskrbeli, da se bodo pregledali učni načrti, gradiva in strokovne smernice, ter zagotovili, da bodo temeljili na strokovnih standardih, znanstvenih spoznanjih in na ustavnih vrednotah Republike Slovenije. Pri tem bomo seveda upoštevali strokovno avtonomijo učiteljev, akademsko svobodo, hkrati pa skrbeli za pluralnost in uravnoteženost izobraževalnega procesa v medijskih zapisih.«
Financiranje zasebnih vrtcev
Rončević je pojasnil, da ideološko nevtralna šola pomeni šolo, ki učencev ne uči, kaj morajo misliti, ampak jih uči, kako misliti: »Naloga šole ni politična socializacija v korist katere koli ideologije, ampak posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih.«
Poudaril je, da prihodnosti naše države ne določajo naravni viri ali geografska lega, ampak znanje ljudi, zato je ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino eno ključnih razvojnih ministrstev. »Odločitve tega ministrstva vplivajo na generacije otrok, mladih raziskovalcev, delavcev, inženirjev, podjetnikov, umetnikov … Naša naloga bo ustvarjati pogoje, da bo Slovenija družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicioznosti in priložnosti,« je povedal.
Kandidat za ministra je dejal, da se bo koalicija zavzela za vzpostavitev pravičnega sistema financiranja zasebnih vrtcev in šol, s čimer bodo, kot je poudaril, zagotovili svobodo odločanja o vzgojnih pristopih otrok.
Reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature
Rončević je med drugim napovedal dvig ugleda učiteljskega poklica ter krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije, ustanovitev učiteljske zbornice, ki bo imela večjo vlogo pri oblikovanju šolske politike, standardov in etičnih smernic, in revizijo učnih načrtov. Za otroke migrante bodo, kot je povedal, organizirali pripravljalnice za hitro in učinkovito integracijo v sistem, v osnovne šole pa bodo uvedli več digitalizacije, informatike, finančno pismenost in podjetništvo.
»Kadrovske problematike se ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami, ampak je potrebno temeljito pretresti tudi nove pristope pri proučevanju in nove tehnologije, ki spreminjajo način opravljanja pedagoškega dela, ter posodobitev študijskih programov za pedagoške poklice,« je povedal Borut Rončević.
Na seznamu ima, je dejal, tudi prenovo nacionalnega preverjanja znanja in mature, cilj reforme pa je posodobitev standardov znanja. »Preverjanje znanja mora poleg vsebinskega znanja v večji meri ovrednotiti tudi sposobnost razumevanja in uporabe znanja ter kritično presojanje pri reševanju problemov,« meni Rončević.
Zavzeli se bodo za preprečevanje nasilja in krepitev preventivnih programov v šolah, omejitev uporabe mobilnih telefonov v šolah in posodobitev sistema vajeništva, je še napovedal kandidat za šolskega ministra.
Napovedal ureditev že urejenih izzivov
V sklopu svoje predstavitve je Rončević izpostavlil tudi področja, ki so jih na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje v preteklem mandatu zelo intenzivno urejali in številne tudi uredili. Najbolj je presenetila napovedana revizija učnih načrtov, saj je minula vlada pod okriljem strokovnih zavodov in strokovnega sveta v preteklem letu sprejela 250 novih učnih načrtov. Pri tem je sodelovalo preko 900 strokovnjakov z različnih področij, v praksi pa bodo številni novi učni načrti zaživeli z novim šolskim letom.
Zmotila je tudi napovedana uporaba mobilnih telefonov v šolskem prostoru, saj je bila ta zakonsko že sprejeta. Ob precej pavšalni predstavitvi ni bilo ničesar ali zelo zgolj mimogrede slišati o zamejskem šolstvu, otrocih s posebnimi potrebami, zavodih, ki delujejo za najbolj ranljive skupine otrok in mladostnikov, dijaških domovih, delovanju učbeniških skladov, dokončni izvedbi plačne reforme, delu z nadarjenimi mladimi in investicijskem vzdrževanju šolskega sistema.