Največja osmoljenka povolilne kadrovske kombinatorike je, kot je sama prepričana, Slovenska ljudska stranka (SLS), ki se je na zadnje državnozborske volitve podala s skupno listo z Novo Slovenijo (NSi) in s pred poldrugim letom ustanovljeno stranko Fokus. Temu trojčku je premier Janez Janša v svoji novi vladi namenil pet ministrskih mest. Prva glava troglave družine, predsednik NSi Jernej Vrtovec, je en ministrski stolček prepustil Fokusu, nobenega SLS, za svojo stranko pa je zadržal štiri. Toda ob tem se poraja vprašanje, čigava je sploh Monika Kirbiš Rojs, uradno kandidatka trojčka NSi-SLS-Fokus za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.

Multistrankarska funkcionarka

Monika Kirbiš Rojs je bila vrsto let vidna članica SLS. Še leta 2022 je bila njena kandidatka (na listi Povežimo Slovenijo) za poslanko. Prevzela je tudi vodenje strokovnega odbora Janševe SDS za kohezijo in regionalni razvoj. To pomeni, da je bila Janševa ministrica v senci za to področje, zdaj bo v isti vlogi stopila v svetlobo. Strokovnih referenc za to področje ji ne oporeka nihče.

​Janševe senčne ministrice Monike Kirbiš Rojs pomembna funkcija v SDS ni motila, da ne bi januarja lani na njeno pobudo nastala nova politična stranka Fokus, ki jo vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Multistrankarska funkcionarka Monika Kirbiš Rojs je torej Janševa ministrica v senci, generalna sekretarka državnega sveta in od 18. januarja 2025 tudi generalna sekretarka stranke Fokus.

Koliko ministrov bo imel v resnici trojček?

Lani, ko je Fokus že deloval, naj bi bila Monika Kirbiš Rojs govornica na seji sveta SLS, februarja letos pa tudi na predvolilni konvenciji stranke SDS. Ob tem se vsiljuje logično vprašanje, v ministrsko kvoto katere koalicijske stranke sploh sodi ta gospa – v SDS, Fokus ali SLS? Če je v kvoti SDS, bo trojček zasedel štiri in ne pet ministrskih položajev, če je v kvoti Fokusa, SLS upravičeno benti, ker ne bo imela nobenega ministra, če je v kvoti SLS, pa morata nekdanji predsednik te stranke Marjan Podobnik in sedanja predsednica Tina Bregant z družbenih omrežij in iz sporočil za javnost izbrisati ves gnev, ki sta ga izlila, ker naj bi SLS pri delitvi ministrskih funkcij izvisela.

»Danes mi je telefon skoraj pregorel. Da, ni vsak dan lahek. In danes je za mene in mojo stranko boleč dan. V Slovenski ljudski stranki zavezništvo jemljemo resno. Koalicijska pogodba je dobra, smo jo podpisali in stojimo za podpisom. Dana beseda je za nas sveta,« je 28. maja, ko je dokončno izvedela, da ne bo ministrica, zapisala Tina Bregant. Pri trgovanju z ministrskimi mesti naj bi se zelo zbližala z nekdanjim prvakom SLS Marjanom Podobnikom, ki prav tako ni skrival nezadovoljstva nad kadrovskim razpletom. »Kako lahko z eno potezo usodno prizadeneš zaupanje in partnerstvo med NSi in SLS ter še pred imenovanjem narediš škodo nastajajoči vladi? Tako, da SLS ponižaš in ji ob petih ministrih trojčka NSi-SLS-Fokus ne daš nobenega. Nepravično, nerazumno, obžalovanja vredno. Bog pomagaj Sloveniji in jo blagoslovi. Gre za odnos, gre za zaupanje,« je med drugim zapisal Podobnik. Strankarske kolege je v zvezi s podporo Janševi vladi hkrati pozval: »Četudi vam kdorkoli na dlani ugaša cigaretni ogorek, vztrajajte v podpori vladi, četudi ne bo idealna, in v podpori navezi NSi-SLS, četudi je težko vzpostavljeno zaupanje vsaj delno načeto.«

Najprej je hotela biti županja, zdaj še ministrica

Podobnik je tudi javno poudaril, da SLS pri odločanju o ministrskih mestih niso pravično in enakovredno obravnavali ter da je še v času izbora kandidatov za ministre predlagala več kredibilnih in izkušenih kandidatov za različna ministrstva (tudi za kmetijsko), ne le predsednico Tino Bregant. Slednja ni skrivala, da jo položaj ministrice (zlasti za zdravstvo, izobraževanje ali kmetijstvo) izjemno zanima, čeprav naj bi premier Janez Janša od vsega začetka vztrajal, da je noče v svoji vladi, saj naj z njo še iz svoje prejšnje vlade ne bi imel najboljših izkušenj. Spomnimo, leta 2020 je bila Tina Bregant na ministrstvu za zdravje krajši čas državna sekretarka, državljanke in državljani pa smo si jo v času epidemije covida-19 najbolj zapomnili po priporočilu, naj zaščitne maske nosimo tudi med samostojno aktivnostjo na prostem.

Dodajmo, da se je Tina Bregant leta 2022 neuspešno potegovala tudi za županjo Ljubljane (je pa postala mestna svetnica), in sicer s podporo SLS ter stranke Naša dežela nekdanje kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, ki je pred letom dni priznala krivdo iz obtožnice evropskega sodišča, da je v povezavi s projektom Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo turizem (Sript) sodelovala pri goljufanju evropskega proračuna. Posledično so Pivčevi pravnomočno odmerili deset tisoč evrov kazni.

Katere kredibilne in izkušene kandidate za ministre je predlagala SLS?

Katere »kredibilne in izkušene kandidate za različna ministrstva« je premierju Janezu Janši predlagala SLS, Marjan Podobnik, ko je na družbenih omrežjih pisal o tem, ni razkril. Po neuradnih informacijah naj bi si želel vodenje kmetijskega ministrstva prevzeti župan Litije Franci Rokavec, ali je bila takšna tudi želja vodstva SLS, ni znano. Naši viri pravijo, da naj bi bila pred Matejo Ribič iz NSi kandidata za vodenje ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve tudi najmanj dva člana SLS, vendar ni povsem jasno, ali ju je predlagala ljudska stranka ali kdo drug. V SLS je slišati, da naj bi bila to Nina Sešlar, ki se je na letošnjih državnozborskih volitvah v mariborski volilni enoti (volilni okraj Slovenske Konjice) na skupni listi NSi-Fokus-SLS potegovala za poslanko. V tej volilni enoti je na listi trojčka zasedla drugo mesto. Premagal jo je le bivši župan Rogatca (član NSi) Martin Mikulič, kar pomeni, da bi bila v primeru njegovega morebitnega predčasnega odhoda iz parlamenta nadomestna poslanka, SLS pa bi imela tako dva poslanca, ne le donedavnega župana Sevnice Srečka Ocvirka. Drugi potencialni kandidat za ministra za demografijo, družino in socialne zadeve iz vrst SLS naj bi bil Tomi Nemec, ki zadnjih deset let vodi dom starejših v Ljutomeru, pred tem pa je bil med drugim načelnik ljutomerske upravne enote, v letih 2007–2009 predsednik uprave Darsa in kasneje tudi direktor Zdravstvenega doma Ljutomer.

Priporočamo