Oba sta ga podprla - prvi z osmimi glasovi in nobenim proti ob trinajstih navzočih, drugi s sedmimi glasovi za in enim proti ob štirinajstih navzočih. V največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda so ocenili, da je v danih razmerah morda najboljši kandidat.
59-letni Kajzer je karierni diplomat s 30-leti izkušenj v diplomaciji. Začel jo je z delom v Egiptu, kasneje pa je bil veleposlanik na Finskem (zadnji, preden je država zaprla tamkajšnjo ambasado), Danskem in ZDA ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in na zunanjem ministrstvu.
Kajzer je kot prednostne naloge izpostavil krepitev vloge Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato, ki jo označuje za temeljna stebra varnosti, ne podpira pa krepitve kvalificirane večine v EU, če bi to pomenilo zmanjševanje suverenosti Slovenije. Med prednostnimi nalogami je naštel tudi krepitev gospodarske diplomacije in diplomatsko-konzularne mreže, podporo širitvi EU za stabilnost Zahodnega Balkana ter skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu. Posebej je izpostavil vlogo Slovenije s sosedami in v srednji Evropi pa tudi odnose s Francijo in Nemčijo.
Krepitev dialoga z ZDA
Za nepogrešljivi steber stabilnosti je označil odnose z ZDA in napovedal krepitev strateškega dialoga med državama. »So ena najmočnejših držav, če ne najmočnejša, s svojimi interesi. Vrednostno gledano smo povezani,« je dejal, na vprašanja o ravnanjih ameriškega predsednika pa je dejal, da se zunanja politika ne opredeljuje do oseb in da lahko kakšno vprašanje Slovenija postavi v strateškem dialogu, ne pa preko medijev.
Kajzer je omenil agresijo Rusije na Ukrajino in dejal, da dvostranski pogovori z Moskvo niso mogoči, dokler ta poteka. S tem je tudi odgovoril na vprašanje o napovedih predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića v Rusiji, dodal pa, da verjame bo zunanja politika usklajena.
Precej izpostavljena tema zaslišanja je bil Bližnji vzhod. »Nisem advokat ne Izraela ne Palestine, sem advokat Slovenije,« je dejal na vprašanje o ravnanju Izraela v Gazi in drugod v regiji. Ne gre za to, da se to vprašanje Slovenije ne tiče, ni pa eminentno za preživetje Slovenije, je dejal. »Lahko dajemo moralne sodbe o tem, kaj se spoštuje in kaj ne, lahko smo glasni. A kaj smo s tem dosegli? Jaz sem za tiho diplomacijo. Sem za to, da se odnosi postavijo nazaj v realni okvir, da slišimo obe strani,« je dejal Kajzer. Konkretno ni odgovoril na vprašanje, ali bi bil za preklic priznanja Palestine, nakazal pa je mnenje, da morda ne izpolnjuje kriterijev, ki jih vsaka država mora.
Glede spoštovanja mednarodnega prava pa je dejal, da na to ni različnih pogledov. »Moramo pa se vprašati: kakšni so vzvodi, ki jih imamo v rokah, da v praksi prisilimo vse ostale dejavnike k spoštovanju mednarodnega prava? Eden vzvodov je, da smo zelo glasni. A to ne prinese rezultata. Na koncu smo lahko ponosni nase, a kaj smo dosegli? Šel bi po drugi poti – iskanje soglasja znotraj kroga držav, ki ji pripadamo, in širše.«