Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je premierja Janeza Janšo opozoril na kadrovske težave v šolstvu, pomanjkanje učiteljev in strokovnih delavcev ter napovedi zmanjševanja zaposlenih v javnem sektorju. Kritičen je bil tudi do napovedane šolske reforme, zlasti do napovedi ukinitve devetletke, saj po njegovih besedah vlada spremembe uvaja od zgoraj navzdol, namesto da bi se najprej uskladila s šolniki in stroko. Premierja je vprašal, kako bo vlada uskladila zmanjševanje števila zaposlenih s pomanjkanjem učiteljev, katere ukrepe bo sprejela za reševanje kadrovske krize ter kakšna bo vloga novega strokovnega sveta pri pripravi reforme.
Janša je odgovoril, da je izobraževanje ključno za prihodnost države, vendar se zaradi hitrega tehnološkega razvoja po njegovih besedah spreminja tudi razumevanje šolskih sistemov. V prihodnjem desetletju naj bi se razvite države vse bolj usmerjale v vseživljenjsko učenje, saj znanja, pridobljenega v mladosti, ne bo več mogoče uporabljati skozi celotno delovno dobo. Napovedano šolsko reformo je označil za majhen prvi korak pri prilagajanju obstoječega sistema, ne pa za celovito reformo, ki bo po njegovih besedah v prihodnosti potrebna v razvitem svetu.
Kot ključni razlog za spremembe je premier navedel slabšanje rezultatov slovenskih učencev v mednarodnih raziskavah znanja, kot sta PISA in TIMSS. Po njegovih besedah slovenski šolski sistem ne dosega več rezultatov, s katerimi je v preteklosti izstopal v primerjavi z drugimi državami. Opozoril je na rezultate 15-letnikov pri različnih vrstah pismenosti, upad dosežkov četrtošolcev po letu 2015 oziroma 2016 ter vztrajno slabšanje računalniške in informacijske pismenosti osmošolcev. Ocenil je, da takšni trendi kažejo, da obstoječi sistem ne deluje dovolj dobro in da ni mogoče zgolj vztrajati pri sedanji ureditvi.
Asta Vrečko (Levica) je Janši napovedala vprašanje v zvezi z inflacijo posvetovalnih referendumov, več ni pojasnila. Iva Dimic (NSi, SLS, Fokus) bo premierju zastavila vprašanje, ali vlada že načrtuje spremembo splošne dohodninske olajšave oziroma podobne ukrepe na tem področju z namenom povišanja neto plač vseh zaposlenih.
Katja Kokot it stranke Resnica pa je v najavi vprašanja opozorila na stroge zahteve, ki jih morajo izpolnjevati slovenski kmetje. Če država od kmetov zahteva stroge standarde, mora primerljive pogoje zahtevati tudi pri živilih, ki jih javni zavodi kupujejo z javnim denarjem, sicer »pljuva v lastno skledo in veže roke lastnemu kmetu«, meni poslanka.
Zato jo zanima, ali oziroma kdaj bo vlada spremenila uredbo o zelenem javnem naročanju tako, da bo izrecno vključila pogoje za več lokalne in sezonske hrane, primerljive standarde dobrobiti živali ter pogoje uporabe sredstev za varstvo rastlin.
