Kar je napovedal ob začetku šolskega leta, je minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević te dni uresničil – imenoval je strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja. Njegov namen bo, so pojasnili na pristojnem ministrstvu, »povezati različna strokovna znanja in poglede z izkušnjami ravnateljev, učiteljev in drugih praktikov, ki izobraževalni sistem vsak dan soustvarjajo in njegovo delovanje poznajo neposredno iz prakse«.
Šestindvajsetčlanski svet, v katerega so vključeni tudi predstavniki delodajalcev in lokalnih skupnosti, je imenovan za obdobje treh let. Koordinirala ga bo državna sekretarka Mojca Škrinjar, posebno pozornost pa naj bi namenil tudi izobraževanju pripadnikov narodnih manjšin.
Borut Rončević je kot krovni cilj reforme izpostavil, da želijo šoli vrniti avtonomijo, učencu odgovornost, staršem zaupanje, birokraciji meje, znanju pa osrednje mesto. Naloge sveta bodo tesno povezane tudi s strokovnimi posveti, na katerih bodo posamezna področja reforme obravnavana skupaj s strokovnjaki in predstavniki prakse, so napovedali na ministrstvu.
Kot so še razkrili, bo prvi strokovni posvet namenjen temi »Znanje v središču šole«, razprava pa bo potekala na področjih: učni načrti, obseg znanja in predmetnik, kritično razmišljanje, visoka merila in pošteno ocenjevanje ter digitalizacija in umetna inteligenca v izobraževanju.
Od 26 članov sveta kar 2 teologa in le 3 učitelji
Objavljena sestava sveta za prenovo šolstva, v katerem so le trije učitelji, je mnoge šolnike močno presenetila in razočarala. Sprašujejo se, koliko prostora imajo pri oblikovanju prihodnosti šolstva učitelji praktiki, in poudarjajo, da bi, ne glede na politično usmeritev, moralo biti pri tako pomembnem procesu ključno strokovno in praktično znanje ljudi, ki vsak dan delajo z učenci.
Tako zaposlene na šolah kot drugo strokovno in širšo javnost razburja, da v strokovnem svetu sodelujejo tudi predstavniki, ki nimajo neposredne povezave z vzgojo in izobraževanjem, ampak jih z ministrom Rončevićem in njegovo ekipo povezuje ista politična prepričanost.
V oči najbolj bodejo vključenost vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za demografijo Aleša Primca, novomeškega župana Gregorja Macedonija, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara, agrarnega ekonomista in predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška, profesorja zgodovine in sociologa kulture ter televizijskega voditelja Jožeta Možine ter teologov Janeza Juhanta in Jurija Pavla Emeršiča.
»Da ne bi slučajno kdo kaj rekel čez Aleša Primca v Rončevićevem reformnem 'strokovnem svetu'. Če koga, potrebujemo demografa, da nam namnoži učiteljski kader. Drugi pa bodo potem že poskrbeli, da bodo ti učitelji vedeli – ne, kaj misliti, ampak kako misliti,« se je na včerajšnjo šokantno objavo sestave sveta na družbenem omrežju odzval Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
