Državni zbor je v petek odločil, da zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije izvede 6. decembra. Koalicija pa razmišlja, da bi ob tem imela še posvetovalne referendume o nižjem DDV na energijo in hrano, racionalizaciji javne uprave in prepovedi burk na javnih krajih.
Možnost razpisa posvetovalnega referenduma je v Sloveniji urejena z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi iz leta 1994. Kljub temu da državni zbor posvetovalni referendum razpiše o vprašanjih, ki so sicer v njegovi pristojnosti, izraženo mnenje volilcev za parlament ni pravno zavezujoče.
Državni zbor je razpisal 27 zakonodajnih, dva referenduma o mednarodnih povezavah, na katerih so volilci glasovali o vstopu Slovenije v zvezo Nato in Evropsko unijo, ter devet posvetovalnih referendumov, pri čemer sta dve glasovanji potekali na lokalni ravni, saj so volilci odločali o ustanovitvi novih občin.
Rekordno nizka volilna udeležba
Prvi posvetovalni referendum, ki so se ga lahko udeležili volilni upravičenci na celotnem območju države, je potekal junija 2008, na njem pa so se ljudje izrekali o predlogu ustanovitve pokrajin. Predlagane pokrajine so bile potrjene povsod, razen v obalno-kraški in osrednjeslovenski regiji, do implementacije predloga pa ni prišlo. Kljub rekordno nizki volilni udeležbi, 10,97 odstotka, je vlada pod vodstvom Janeza Janše v državni zbor sicer vložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, a se je njegova pot zaključila z novim sklicem parlamenta oktobra istega leta.
Sledilo je več različnih idej o ustanovitvi pokrajin. Nazadnje je državni svet leta 2022 vložil predlog s 15 pokrajinami in Ljubljano, ki bi imela poseben status, a je takrat vlada Roberta Goloba v zvezi s predlogom sprejela negativno mnenje. Zgornji dom parlamenta je nato februarja 2023 predlog umaknil iz zakonodajnega postopka. Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je sicer na vladni seji konec julija napovedala nov zakonodajni paket za vzpostavitev pokrajin.
Podpora na referendumu ne zagotavlja zakonodajnega uspeha
Po slabi udeležbi na posvetovalnem referendumu iz leta 2008 razpisa nezavezujočih referendumov več kot petnajst let ni uporabila nobena vlada ali skupina poslancev. Volilci so na posvetovalnih referendumih naslednjič odločali 9. junij 2024, sočasno z evropskimi volitvami. Podobno kot predpreteklo nedeljo je bil razpisan paket posvetovalnih referendumov, in sicer o uporabi konoplje v medicinske namene ter o legalizaciji konoplje za osebno rabo, o preferenčnem glasu ter o prostovoljnem končanju življenja. Volilci so podprli vse štiri predloge koalicijskih strank, kar pa nikakor ni utišalo polemik o nekaterih vprašanjih, zastavljenih na glasovnicah.
Na podlagi rezultatov posvetovalnega referenduma o evtanaziji so koalicijske stranke vlade Roberta Goloba januarja lani v državni zbor vložile zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je nato parlament potrdil julija istega leta. V odgovor na sprejetje zakona je nato tako imenovana Koalicija proti zastrupitvi bolnikov pod vodstvom Aleša Primca vložila podpise za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Tega je parlament razpisal za 23. november 2025, na njem pa so volilci kljub predhodni podpori evtanaziji zakon zavrnili.
Z nekaterimi zakoni uspešni, a mnogi ostajajo neuresničeni
Po izraženi podpori posvetovalnima referendumoma o konoplji je Golobova vlada poskušala uvesti zakonske spremembe na področju ureditve gojenja, proizvodnje in prometa s konopljo za medicinske ter znanstvene namene in na področju osebne rabe. Zakonu o konoplji za medicinske in znanstvene namene, ki sta ga vložili stranki Gibanje Svoboda in Levica, je parlament prikimal julija lani. Na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke so sicer po letu dni izvajanja zakona podali mnenje, da zakon predstavlja le osnovni pravni okvir, nekatere določbe pa vsebinsko ostajajo nedorečene in ne omogočajo nedvoumne interpretacije. Takratna največja in najmanjša koalicijska partnerica sta julija lani nato vložili tudi predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Temu so ostro nasprotovali nekateri predstavniki zdravniške stroke in Nacionalni inštitut za javno zdravje, njegova pot pa se je končala z novim sklicem parlamenta.
Zataknilo se je tudi pri realizaciji pri uvajanju preferenčnega glasu. Gibanje Svoboda je januarja lani v parlament vložilo predlog spremembe zakonodaje, s katerim bi uvedli preferenčni glas. Gre za predlog, ki ga je spisala takrat sicer opozicijska Nova Slovenija, zahteval pa je, da bi bila še pred spremembami zakona o volitvah v državni zbor potrebna sprememba ustave. Za njegovo potrditev je potrebna kvalificirana dvotretjinska večina oziroma 60 glasov poslancev, ki pa jih prvi poskus Gibanja Svoboda ni prejel.
Poslanci takratne koalicije so nato julija lani skupaj s podpisi poslanca italijanske narodne skupnosti in treh nepovezanih poslancev v parlamentarni postopek vložili nov predlog, ki ni predvideval sprememb, ki bi zahtevale popravljanje ustave. V primerjavi s prvim predlogom bi bil preferenčni glas v novem zakonu neobvezen in relativen. Tudi ta zakon v parlamentu ni prejel zadostne podpore.
Z novim sklicem parlamenta so zdaj opozicijski poslanci Gibanja Svoboda, SD ter Levice in Vesne vložili predlog spremembe 80. člena ustave, ki med drugim uvaja preferenčni glas. Vlada je na dopisni seji julija sprejela negativno mnenje glede opozicijskega predloga. Tri nekdanje koalicijske stranke bi za sprejetje predloga tudi ob podpori stranke Resnica potrebovale še 15 poslanskih glasov.
Izkupiček posvetovalnih referendumov
Volilci so na nedeljskem glasovanju potrdili posvetovalna referenduma o socialni pomoči in volilni pravici tujcev, zavrnili pa so zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi in posvetovalnega o RTV-prispevku. V poslanski skupini SDS so napovedali, da bodo še naprej zagovarjali spremembe, za katere menijo, da so potrebne, ter poudarili, da so razlike pri nekaterih referendumskih vprašanjih zelo majhne.
Premier Janez Janša je nato na omrežju X zapisal, da so ljudje na referendumu podprli tisto, kar so želeli, da pa je vlada dolžna tej volji slediti. »Torej bodo RTV-prispevek pač plačevali tisti, ki to želijo. Oziroma tisti, ki jim je to skupno, kot pravi Asta Vrečko. Tisti, ki jim to ni skupno, pač ne,« je dodal.
Vladne stranke konkretnih predlogov sicer še niso razkrile.