Visokošolski sindikat Slovenije je 8. oktobra sporočil, da je pridobil gradivo, po katerem naj bi ministrstvo spremenilo način plačevanja dodatnega pedagoškega dela. Gre za ure poučevanja oziroma neposrednega dela s študenti, ki jih zaposleni opravijo nad svojo osnovno pedagoško obveznostjo, denimo zaradi nezasedenih delovnih mest. Po navedbah sindikata teh ur ne bi več plačevali po pravilih javnega plačnega sistema, temveč po tarifah avtorskih in podjemnih pogodb. Ker se tarife med članicami univerz razlikujejo, bi bilo plačilo primerljivega dela bolj odvisno od tega, na kateri fakulteti je posameznik zaposlen.
Na članicah s finančnimi težavami bi zaposleni po opozorilu sindikata za enako količino dela prejeli bistveno manj denarja. Na premožnejših pa bi bile dodatne ure lahko plačane celo bolje od rednega dela, kar bi po njegovi oceni spodbujalo kopičenje pedagoških obveznosti.
Ministrstvo je naslednji dan obstoj takšnega dokumenta zanikalo. Toda sindikat je 13. oktobra še objavil, da mu je vodstvo Univerze v Ljubljani na sestanku predstavilo drugačno rešitev: vrnitev k prejšnjemu modelu, po katerem so bile dodatne pedagoške ure vrednotene v višini 40 do 50 odstotkov rednih ur.
Od polovičnega do polnega plačila
Dodatno neposredno delo s študenti se imenuje pedagoška nadobremenitev. Na Univerzi v Ljubljani pojasnjujejo, da zakon visokošolskim učiteljem ob nezasedenih delovnih mestih omogoča do tretjino dodatnega neposrednega pedagoškega dela. Ob tem poudarjajo, da ne gre za nadurno delo.
Nekdanje nižje vrednotenje teh ur univerza pojasnjuje s sestavo učiteljevih delovnih obveznosti. Njegova zaposlitev poleg neposrednega poučevanja vključuje raziskovanje, pripravo na pedagoško delo in sodelovanje pri upravljanju. Ko prevzame pedagoško nadobremenitev, se po pojasnilu UL poveča obseg neposrednega dela s študenti, preostale obveznosti pa ostanejo enake. Do konca leta 2024 je bila pedagoška nadobremenitev po navedbah univerze plačana največ v višini polovice vrednosti ure redne zaposlitve. Po pogajanjih med ministrstvom in sindikati je leta 2025 začela veljati nova kolektivna ureditev, ki je uvedla polno plačilo. Zaposleni so tako za dodatno delo dobili več, univerzam pa so se povečali izdatki. »Posledično je strošek pedagoških nadobremenitev na univerzah presegel strošek povišanja plač zaradi plačne reforme,« so nam sporočili iz kabineta rektorja.
Morebitna vrnitev k nižjemu vrednotenju bi zmanjšala prejemke zaposlenih, ki takšno delo opravljajo. Ne bi pomenila prepolovitve celotne plače, temveč zmanjšanje dela prejemkov, vezanega na dodatne pedagoške ure. Koliko bi posameznik izgubil, bi bilo odvisno od nove ureditve in obsega njegove nadobremenitve.
Ministrstvo zanika obstoj dokumenta
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je v odzivu 9. oktobra zavrnilo navedbe o dokumentu, ki naj bi predvideval posege v plačna razmerja zaposlenih v visokem šolstvu oziroma spremembe vrednotenja dodatnega pedagoškega dela. »Poudarjamo, da tovrsten dokument na ministrstvu ne obstaja,« so zapisali v javnem pojasnilu. Ob tem so navedli, da preučujejo možnosti za dolgoročno finančno vzdržnost visokega šolstva. Med izhodišči so poudarili kakovost študija, spoštovanje avtonomije univerz, ustrezno vrednotenje dela zaposlenih in stabilno delovanje zavodov.
Visokošolski sindikat Slovenije je v poznejši objavi vztrajal, da dokument obstaja. Zanikanje njegovega obstoja je ocenil kot možen umik predloga za plačevanje po pogodbenih tarifah, hkrati pa opozoril, da tudi vrnitev k prejšnjemu modelu vrednotenja, ki naj bi ga zagovarjalo vodstvo UL, za zaposlene pomeni znižanje plačila.
Sindikat: UL s tem ne bi izboljšala svojega položaja
Po navedbah Visokošolskega sindikata Slovenije mu je vodstvo UL na sestanku povedalo, da se za vrnitev k prejšnjemu modelu zavzema iz načelnih razlogov. Sindikat pa opozarja, da bi imela takšna sprememba poleg nižjih prejemkov zaposlenih tudi posledice za prihodke univerze.
Po njegovi oceni bi z nižjim vrednotenjem odpadla podlaga za pripadajoči del dodatnih sredstev, ki jih univerze prejemajo za stroške plačne reforme poleg rednih sredstev za študijsko dejavnost. Pri UL naj bi šlo za 13 milijonov evrov na leto. Za toliko bi se po navedbah sindikata zmanjšali tako prihodki univerze kot njeni izdatki za plače. »Finančni položaj univerze se ne bi prav nič izboljšal, le vladi bi pomagali prihraniti na račun plač zaposlenih,« so zapisali.
Sindikat zahteva tudi vključitev v pogovore. Poudarja, da je veljavna ureditev februarja 2025 nastala v soglasju med rektorji, sindikati in ministrstvom ter poleg višjega plačila uredila tudi pogoje dodeljevanja pedagoške nadobveze.
UL smo vprašali, ali podpira zmanjšanje vrednotenja za polovico, kakšne bi bile finančne posledice in ali je spremembe že usklajevala z ministrstvom ter sindikati. V odgovoru so izpostavili povečane stroške sedanje ureditve in potrdili, da so nanje večkrat opozorili prejšnje in sedanje ministrstvo. Do podpore znižanju se niso neposredno opredelili.
»Na to dejstvo smo prejšnje in sedanje ministrstvo večkrat opozorili in pričakujemo, da bomo vsebinsko vključeni v morebitne spremembe tega instrumenta. S podrobnostmi o tem, kako namerava ministrstvo to področje urediti v prihodnje, še nismo seznanjeni,« so sporočili.