Manj verjeten je uspeh koalicije Aleša Primca, ki si želi referendum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki tudi samskim in ženskam v istospolnih zvezah omogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo.
V koaliciji pravijo, da s tem zakonom uresničujejo odločbo ustavnega sodišča, ki je trenutno ureditev prepoznalo kot diskriminatorno. Pričakovati je, da bo koalicija v petek potrdila svoj predlog sklepa o nedopustnosti razpisa tega referenduma. Podpise za začetek postopka za razpis referenduma je vložila koalicija Za otroke gre! pod vodstvom Aleša Primca, ki poudarja, da otrok potrebuje tako mater kot očeta in da država nima pravice otroku vzeti očeta. V primeru sprejetja sklepa o nedopustnosti referenduma je že napovedal pritožbo na ustavno sodišče. Ključno vprašanje je, ali lahko s pritožbo uspe.
Razpis referenduma o zakonu, ki odpravlja protiustavnost, v skladu z 90. členom ustave ni dopusten. Toda zakonodajno-pravna služba državnega zbora je ponovno opozorila, da novela prinaša tudi določbe, ki ustavno odločbo presegajo oziroma z njo niso v neposredni povezavi (na primer odprava prepovedi hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic, ki ni bila ugotovljena za ustavno neskladno). Te določbe bi torej lahko bile predmet referendumskega odločanja.
Zaradi manj kot sto evrov bi šli na referendum
Medtem je Sindikat delavcev migrantov v državni zbor že vložil več kot 12.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o urejanju trga dela. Zmotilo jih je, da zakon ukinja višji znesek nadomestila za brezposelnost za obmejne delavce. Po mnenju ministrstva za delo je šlo za neupravičeno ugodnejšo obravnavo te skupine delavcev, ki se jim je priznalo nadomestilo v višini največ 1785 evrov.
Po novem bodo denarna nadomestila za vse delavce navzgor omejena na 130, navzdol pa na 70 odstotkov bruto minimalne plače in se bodo z njo tudi usklajevala. Nekdo bi lahko (glede na trenutno višino minimalne plače) torej prejel največ 1660 evrov bruto. Gre za pomembne popravke predvsem za slovenske delavce, saj je bilo nadomestilo zadnjih 12 let omejeno na največ 892 evrov bruto. Poleg tega zakon prinaša še več drugih koristnih rešitev, ki jih je podprl ekonomsko-socialni svet, a bi jih z morebitnim uspehom na referendumu zrušili.
V sindikatu opozarjajo, da Slovenija z nižanjem nadomestil obmejnim delavcem krši evropsko uredbo, ki določa, da se socialne pravice, pridobljene v drugi državi zaposlitve, ne smejo izgubiti ob prehajanju med državami. Ironično je, da bi utegnili biti delavci v primeru uspeha na referendumu – zanj bodo morali sicer predhodno zbrati 40.000 overjenih podpisov – že kmalu na slabšem. Po pojasnilih ministrstva za delo je bilo njihovo nadomestilo zdaj določeno v absolutnem znesku, po novem pa se bo najvišje nadomestilo zviševalo, upoštevajoč dvig minimalne plače.
Zbiranje podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma so že večkrat napovedali v koaliciji sindikatov in civilnodružbenih organizacij, ki nasprotujejo predlagani pokojninski reformi. Ta je sicer kompromis vseh treh socialnih partnerjev.
Opozicija bi utegnila za referendumski obračun izkoristiti tudi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki prav tako kot novela zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo sproža ideološke delitve.
Neuradno je slišati tudi namige, da koalicija prav zaradi strahu pred referendumom zavlačuje s sprejemom novega medijskega zakona, ki so ga že umaknili z majske redne seje državnega zbora. Uraden razlog je dodatno usklajevanje. Na morebitnem referendumu bi imela SDS po zmagi na referendumu o pokojninah umetnikov zopet možnosti za uspeh, toda v SDS odločitve o tem, ali bi novi zakon v primeru sprejema izpodbijali na referendumu, še niso sprejeli.
