Drugo največje svetovno gospodarstvo je v prvih osmih mesecih letošnjega leta namenilo 158,8 milijarde dolarjev za uvoz zlata. To predstavlja občutno rast v primerjavi s celotnim preteklim letom, ko je bilo za uvoz 886 ton zlata porabljenih 96,5 milijarde dolarjev, poroča poslovni časnik Financial Times.
Ta sunkoviti porast povpraševanja je sledil obdobju, ko je Kitajska začasno upočasnila nakupe med izjemno rastjo cen zlata, ki so se povzpele z 2625 dolarjev za unčo do vrhunca pri 5595 dolarjev v začetku leta.
Kitajska je sicer tudi sama največja svetovna proizvajalka te plemenite kovine – po podatkih Svetovnega sveta za zlato (WGC) je je lani proizvedla 384 ton.
Umik iz ameriških obveznic
Kot navaja Financial Times, analitiki opozarjajo, da kitajski vlagatelji pospešeno kupujejo zlato v sklopu širših prizadevanj za prerazporeditev premoženja, saj so se kitajske naložbe v obveznice ameriškega finančnega ministrstva zmanjšale na 618 milijard dolarjev, kar je najnižja raven vse od avgusta 2008.
»Centralna banka in zasebni vlagatelji preusmerjajo svoje rezerve in prihranke v premoženje, ki ne nosi tveganja druge pogodbene stranke, kar je del širše dolgoročne strategije ohranjanja premoženja,« je za Financial Times pojasnila Lisa Liu, generalna direktorica v družbi Gold Mountains Asset Management, ki deluje kot hčerinsko podjetje največjega kitajskega rudnika zlata Zijin Mining Group.
Možnosti za domače naložbe na Kitajskem so precej omejene vse od leta 2021 in izbruha krize na nepremičninskem trgu. Kitajski delniški indeks CSI 300 letos beleži 1,8-odstotni padec in je več kot petino pod svojim vrhom z začetka leta 2021, medtem ko so donosi na kitajske državne obveznice blizu zgodovinsko nizkih ravni.
Gibanje svetovnih cen
»Ne gre za kratkoročno trgovanje, temveč za večletno prerazporeditev premoženja gospodinjstev in države. Obseg in trajnost kitajskih nakupov sta zdaj ključni dejavnik svetovnih cen zlata, zato pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval, dokler bo trajala negotovost glede gospodarske rasti in geopolitike,« je dodala Lisa Liu.
Institucionalni nakupi zlata ostajajo najpomembnejši dejavnik rasti cen na svetovnem trgu. Christopher Hamilton iz družbe Invesco je za Financial Times poudaril, da se zlato ne obnaša več kot v prejšnjih obdobjih rasti realnih donosov, ko so njegove cene padale, temveč smo trenutno v okolju, kjer vlagatelji za vsako ceno želijo imeti v lasti stvarno premoženje.
Po ocenah analitskih hiš, kot je Goldman Sachs, kitajska centralna banka kupuje znatno več zlata, kot to uradno sporoča javnosti. Analitiki ocenjujejo, da je kitajska centralna banka samo v enem mesecu kupila 35 ton zlata, kar je občutno nad uradno prijavljenimi 20 tonami.
Tovrstni koraki Kitajske se uvrščajo v širši svetovni trend med suverenimi državami, ki si prizadevajo za fizično vračanje in zavarovanje svojih zlatih rezerv – med njimi je denimo tudi vlada Nizozemske, ki je nedavni del svojih zlatih rezerv prestavila iz New Yorka v London, še navaja Financial Times.