Kitajska centralna banka je prejšnji mesec izkoristila padec cen žlahtnih kovin na svetovnih trgih in opravila največji mesečni nakup zlata letos. Po razpoložljivih podatkih je Ljudska banka Kitajske v juniju kupila 480.000 unč (približno 14,93 tone) zlata, s čimer je svoj niz neprekinjenih mesečnih nakupov podaljšala že na okroglih 20 mesecev.
Ta dolgotrajni nakupovalni cikel, ki neprekinjeno traja že od konca leta 2024, velja za najdaljšega po letu 2015. Skupne uradne rezerve zlata drugega največjega svetovnega gospodarstva so se tako povzpele na približno 2346 ton.
Kitajsko pospešeno kopičenje sovpada z obdobjem, ko je zlato na borzah doživelo najslabše četrtletje po letu 2013 in izgubilo približno 16 odstotkov vrednosti. Medtem ko so maloprodajni kupci in špekulanti zaradi volatilnosti oklevali, je Peking tehnično korekcijo cen izkoristil za strateško alokacijo kapitala. Analitiki poudarjajo, da premiki kitajske centralne banke niso kratkoročne narave, temveč del dolgoročnega načrta za zaščito državnega premoženja pred geopolitičnimi tveganji.
»Zlato za snovalce postaja ključni ščit pred morebitnimi mednarodnimi sankcijami, političnimi pretresi in nestanovitnostjo finančnega sistema Združenih držav Amerike,« navajajo finančni analitiki za South China Morning Post.
Kljub množičnim nakupom pa zlato še vedno predstavlja razmeroma majhen delež celotnega kitajskega premoženja. Po ocenah Svetovnega sveta za zlato žlahtna kovina obsega manj kot 10 odstotkov celotnega portfelja kitajskih rezerv. Za primerjavo: zahodne centralne banke, kot sta nemška ali ameriška, v zlatu hranijo tudi do 70 odstotkov svojih uradnih rezerv. To pomeni, da bo Kitajska verjetno nadaljevala to politiko še vrsto let, saj gre za strukturno uravnoteženje, ki deluje v večdesetletnem horizontu.
Hkrati so se kitajske devizne rezerve – ki sicer veljajo za največje na svetu – junija zmanjšale za 26 milijard dolarjev oziroma za 0,75 odstotka in so ob koncu meseca znašale 3,4163 bilijona dolarjev. Krčenje deviznih rezerv gre pripisati predvsem močnejšemu tečaju ameriškega dolarja in mešanim gibanjem cen svetovnih vrednostnih papirjev.
Svetovni svet za zlato je v svojem polletnem poročilu potrdil, da strateški pomen zlata ostaja izjemen. Kar 89 odstotkov anketiranih upravljalcev rezerv centralnih bank pričakuje, da se bodo globalne zaloge zlata v prihodnjem letu še povečale. Med glavnimi razlogi navajajo varnost pred zamrznitvijo premoženja, geopolitično negotovost in pričakovano rahljanje denarne politike vodilnih centralnih bank.