Ljubljana je mesto zmajev, to vemo, pa slikovitih mostov in poetičnih sprehodov ob reki. Toda kaj se zgodi, ko ugasnejo mestne luči in se študentje ter mladi pari, ki še vedno živijo pri starših ali s tremi sostanovalci (kar je pri nas presenetljivo pogosto), znajdejo v iskanju prepotrebne intime? Takrat se naše lepo mesto pokaže v popolnoma drugačni luči. Saj veste: noč ima svojo moč. Pred tem si nima smisla zatiskati oči.
Zdi pa se, da je prava ljubezen v slovenski prestolnici prej pogojena z dobrimi amortizerji in zanesljivim gretjem v avtomobilu kot s čim drugim. Malce smo pregledali splet, ponekod tudi diskretno preverili, in tako dognali, kam se mladi v mestu danes lahko umaknejo.
Iskana parkirišča
Kot se je izkazalo, je v Ljubljani vrhunec romantične iznajdljivosti skrbno izbrano parkirišče. Po kratki terenski preiskavi (in predvsem poglobljeni analizi lokalnih spletnih forumov) smo odkrili, da ima mesto kar nekaj priljubljenih točk za tako imenovana zamegljena stekla.
Absolutna klasika, ki se prenaša iz generacije v generacijo, je parkirišče pri živalskem vrtu (ali kje v bližini). Vsako večje mesto ima tak kraj, le da vas tukaj, v Ljubljani, iz grmovja ne opazujejo sumljivi neznanci, temveč morda kvečjemu kakšna zaspana srna. Toda kot se je izkazalo, je ZOO samo vrh ledene gore.
Za tiste, ki prisegajo na simbiozo z naravo in absolutno tišino, je po nasvetih na priljubljenih spletnih forumih Reddita tudi Ljubljansko barje. »Zapelji avto na neko pot na Barju ponoči. Tam ni nikogar,« je eden od uporabnikov svetoval drugemu. Očitno iz prve roke.
Makadamske poti
Neskončne makadamske poti za parčke res ponujajo popolno izolacijo, pri čemer pa velja opozorilo: edina nevarnost tu ni policijska patrulja, temveč to, da v strastnem zanosu po obilnem deževju lahko dobesedno obtičite z avtom v blatu.
Vzhodno od središča se ljubimci zatekajo tudi k bregovom Save pri Črnučah ali v temačne kotičke gozda za Koseškim bajerjem. »Za Koseškim bajerjem je sredi gozda velik travnik,« je svetoval neki drug uporabnik omenjenih forumov.
Potem pa so tu pragmatiki. Tisti, ki prezirajo naravo in prisegajo na prednosti betona. Slišati je šepet o garažnih hišah, kot sta tisti pri Supernovi na Rudniku ali Atlantisu v BTC. Slednja velja za pravi butični izbor. Ne ponuja namreč samo zaščite pred dežjem in vetrom, temveč, kot je pragmatično pripomnil neki lokalni don Juan, »ima v drugem nadstropju tudi toaletne prostore«. Oh, lala, kakšen luksuz!
Kje so slovenski ljubezenski hoteli?
Tukaj pa pridemo do ključne sociološke uganke. Če pogledamo metropole, kot so Tokio, Seul in pa mesta v Južni Ameriki, hitro opazimo zanimivo institucijo »love motelov« oziroma hotelov ljubezni, kot bi to lepo poslovenili. Gre za diskretne, pogosto avtomatizirane ustanove, polne neonskih src in tematskih sob (od stropov z zrcali do postelj v obliki vesoljskih ladij), kjer lahko par najame sobo za dve ali tri ure in se izogne nadležnim vprašanjem na recepciji.
V Sloveniji tega ni. Naša družba morda še ni pripravljena na institucionalizirano in komercializirano bežno romantiko. Slovenski ljubimci pa so prepuščeni na milost in nemilost vremenskim razmeram, pomanjkanju prostora in utesnjenosti avtomobilov. Res je, nekateri lokalni moteli ponujajo storitev dnevnega počitka, kar poznajo predvsem veterani strastnih popoldanskih srečanj, toda priznajmo si – to zveni precej bolj kot rešitev za utrujenega voznika tovornjaka kot pa scenarij za strasten zmenek.
Inovativnost iz obupa
Ker luksuza ni, se morajo (mladi) Ljubljančani pač zateči k inovaciji. Če vprašate cinične komentatorje na spletu, vam bodo svetovali preprost življenjski nasvet: pozabite na avto, pojdite v športno trgovino po najcenejšo pohodniško odejo in poiščite travnik. Še boljša pa je ekonomska računica drugega lokalnega spletnega stratega, ki ugotavlja, da je zvijanje na zadnjem sedežu popoln nesmisel. Njegov nasvet? »Kupi cimru karto za kino. Za manj kot 10 evrov imaš prazno stanovanje za dve uri.«
Ah, ljubezen! Morda nima vedno na voljo svilene posteljnine, stropov z zrcali in diskretnega vhoda kot v Tokiu. Toda dokler bo na Barju dovolj makadama, v garažnih hišah pa temnih kotov, skrita mladostniška romantika v slovenski prestolnici ne bo umrla. Samo ne pozabite na ročno zavoro.
