To poletje je bilo izjemno v številnih pogledih: v zahodni Evropi še nikoli ni bilo tako vroče, globalno gledano avgusta še nikoli prej ni bilo tako visokih temperatur in tudi morje nikdar prej ni bilo tako toplo. Globalni konflikti so se zaostrovali, razlogov za optimizem pa ne prinašajo niti novitete na področju tehnologije in umetne inteligence, kjer vse več vpletenih priznava, da se razvoj dogaja prehitro ter da bi lahko bile posledice za človeštvo pogubne.
Ob vsem tem ni presenetljivo, da filmska industrija v zadnjih mesecih doživlja nov razcvet, saj ljudje pred tesnobo vsakdanjika uteho vse pogosteje iščejo v filmih. In to ne na domačem kavču, kjer se je težko povsem odklopiti, pač pa v kinu, kjer se lahko človek z nekaj več gotovosti nadeja, da bo njegova pozornost za najmanj dve uri posvečena dogajanju na platnu. To strategijo je letošnje poletje uporabilo toliko gledalcev, da se je poletna filmska sezona zaradi prodaje vstopnic v zgodovino vpisala kot ena donosnejših. Če so se poznavalci med pandemijo in po njej spraševali, ali imajo kinodvorane sploh še mesto v prihodnosti, trenutno vse kaže, da je kino znova eden bolj priljubljenih načinov preživljanja prostega časa.
Šibka magija
Jesenska sezona prinaša za hollywoodske standarde presenetljivo veliko izvirnih vsebin, a kljub temu še zdaleč ne bo manjkalo novih nadaljevanj starih uspešnic. V teh dneh se denimo vrstijo projekcije romantično-fantazijske komedije Čarovnice za vsak dan 2 (Practical Magic 2), pri kateri je sicer nepošteno govoriti, da gre za nadaljevanje stare uspešnice, saj se je prvi del iz leta 1998 prodajal precej klavrno. Se je pa okoli filma izoblikoval nekakšen kult, zlasti zaradi glavnih igralk Sandre Bullock in Nicole Kidman.
Zvezdnici sta se skoraj 30 let kasneje v mešanici družinske drame, romantike in nostalgije vrnili v vlogi sester s čarovniškimi močmi. Njune magične moči so, kot kaže, malce zakrnele, saj film za zdaj ni prepričal večjih množic gledalcev, prav tako tudi ne kritikov. Če so o filmu iz leta 1998 pisali, da je »preveč grozljiv za otroke, a pretrapast za odrasle«, so aktualne kritike nekoliko prijaznejše, a še vedno daleč od dobrih.
Zvezdnika in pes
V času, ko so Trumpove vojaške eskapade tudi v ZDA (kaj šele drugod) vse manj priljubljene in javnomnenjska podpora vojni proti Iranu strmoglavlja, je Hollywood posnel film, ki slavi vojaka – njegovo disciplino, moč, pogum in zvestobo. V vlogo pripadnika ameriških specialnih enot, ki se po letalski nesreči znajde sredi aljaške divjine, je stopil Brad Pitt, zaradi česar je film deležen precejšnje pozornosti. Njegov največji zaveznik ni drug vojak, temveč službeni pes Odin, s katerim si prizadevata preživeti v neizprosni aljaški zimi kilometre in kilometre stran od civilizacije. Film Srce zveri (Heart of the Beast) režiserja Davida Ayerja, ki je znan po tem, da ima afiniteto do snemanja vojaških filmov (leta 2014 je odmeval njegov Bes prav tako s Pittom v glavni vlogi), naj bi bil predvsem pustolovski film o vojaku, ki se mora zanesti na svoje izkušnje, telesno pripravljenost in štirinožnega sopotnika.
Oktobra bo v kino vabil še en stari maček Hollywooda, in sicer Tom Cruise, ki se je odločil za nepričakovano potezo v karieri. Igralec, ki ga občinstvo povezuje predvsem z akcijskimi spektakli, v zadnjem desetletju pa tudi z razkazovanjem, kako čilo in mladostno je lahko telo gospoda v šestdesetih, se je odrekel nečimrnosti in se za vlogo v črni komediji Digger povsem preobrazil. »Tom Cruise se je končno postaral«, »Šokantna preobrazba Toma Cruisa« in podobni naslovi gledalce svarijo, da je Digger nekaj povsem novega v igralčevem opusu. O sami vsebini sicer pred premiero ni znano prav veliko, le da je v središču zgodbe »najmočnejši človek na svetu, ki se poda na obupano misijo, da dokaže, da je rešitelj človeštva – preden katastrofa, ki jo je sam sprožil, uniči vse«. Poleg Cruisove prisotnosti visoka pričakovanja vzbuja zlasti dejstvo, da gre za nov projekt velikega mehiškega filmarja Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, ki svoj najnovejši film opisuje kot »komedijo katastrofalnih razsežnosti«.
Srhljivost resničnosti
Precej več pa je znano o vsebini filma Resnica o Verity (Verity), ki na sporede prav tako prihaja v začetku oktobra. Gre namreč za adaptacijo istonaslovnega romana pisateljice Colleen Hoover, ki podpisuje več knjižnih uspešnic, katerih glavni značilnosti sta lahkoten slog in presenetljivi zapleti. Resnica o Verity je psihološki triler, v katerem nadobudna pisateljica Lowen Ashleigh (Dakota Johnson) sprejme ponudbo, da dokonča serijo romanov slavne pisateljice Verity Crawford (Anne Hathaway), ki je zaradi prometne nesreče paralizirana in nezmožna pisanja. V njenem domu odkrije skrivni rokopis, ki slavno pisateljico postavlja v povsem drugačno, skrajno srhljivo luč. Gre res za psihopatko, ki je zagrešila zločin? Kaj je resnično in kaj plod domišljije? Okoliščine dodatno zapletejo romantična čustva, ki se prebudijo med mlado pisateljico in možem uveljavljene pisateljice (Josh Hartnett).
Za ljubitelje resnejših srhljivk prinaša oktober psihološko grozljivko The Other Mommy, v kateri se je Jessica Chastain preizkusila v dvojni vlogi – je mama, ki si prizadeva zaščititi svojo hčerko, obenem pa igra tudi dvojnico, ki ima s tem istim otrokom zle namene. Film podpisuje Rob Savage, ki je znan po filmih, po kakršnih občutljivejši med nami težje spijo. Nemara še srhljivejše pa utegne biti nadaljevanje uspešnice Socialno omrežje (Social Network, 2010).
Če je pred 16 leti režiser David Fincher razgalil rojstvo Facebooka in takratna dejanja njegovega ustanovitelja Marka Zuckerberga, prihajajoči film z naslovom The Social Reckoning v režiji Aarona Sorkina pozornost usmerja v posledice, ki jih je to družbeno omrežje imelo in jih še ima pri sooblikovanju sodobnega sveta. V središču je Frances Haugen, nekdanja Facebookova zaposlena (igra jo oskarjevka Mikey Madison), ki je leta 2021 novinarju Wall Street Journala Jeffu Horwitzu (Jeremy Allen White) razkrila več tisoč internih dokumentov in s pričanjem pred ameriškim kongresom opozorila na vrsto problematičnih praks podjetja. Film, v katerem Marka Zuckerberga igra Jeremy Strong, postavlja neprijetno vprašanje: kaj se zgodi, ko v podjetju vedo, da njihov produkt ljudem povzroča škodo, vendar je od tega odvisen poslovni uspeh? Gre za retorično vprašanje.
