S televizijskimi nastopi politikov je križ. Nekateri menijo, da jih je preveč, spet drugi pa, da bi morali pogosteje odgovarjati javnosti. Dejstvo je, da se zadnje čase rado dogaja, da politiki nočejo sodelovati v oddajah javne TV Slovenija. Tako je včasih naštevanje tistih, ki se niso odzvali vabilu, skoraj daljše kot predstavljanje sodelujočih.
Ta navada politikov se je očitno tako razpasla, da je skupina profesorjev in raziskovalcev z ljubljanske, mariborske in primorske univerze v odprtem pismu opozorila na vse pogostejše primere, da »predstavniki politične oblasti zavračajo vabila v informativne oddaje RTV Slovenija, ne dajejo izjav njenim novinarkam in novinarjem ter jim omejujejo postavljanje vprašanj na tiskovnih konferencah oziroma sorodnih dogodkih. Vedno večje število takšnih primerov kaže na to, da gre za sistematično izogibanje in ignoriranje. Takšno ravnanje oblasti kaže ne zgolj na problematičen odnos do javne radiotelevizije, temveč tudi na širši problem demokratične vidnosti in odgovornosti oblasti.« Javni medij mora v skladu z zakonom zagotavljati celovito in nepristransko obveščanje, pluralnost mnenj ter spodbujanje javne razprave. Takšne prakse predstavnikov politične oblasti pa otežujejo izvajanje javne službe in posegajo v pravico javnosti do obveščenosti. »V demokraciji si oblast ne more in ne sme sama izbirati, kdaj in komu bo odgovarjala na vprašanja ter kdaj in komu ne. Takšnim praksam se je treba odločno zoperstaviti,« so še dodali.
Tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS) poudarjajo, da je odgovarjanje na novinarska vprašanja dolžnost javnih funkcionarjev, ne pa njihova izbira.
V uradu vlade za komuniciranje (Ukom) so o tem zapisali, da imajo z Radiotelevizijo Slovenija redne stike in se trudijo zagotoviti odgovore na vsa vprašanja, ki jih prejemajo. Direktor Ukoma Sebastjan Jeretič je dodal, da razume željo javne radiotelevizije, da ministri nastopajo v večernih oddajah, »a je nekoliko prevzetno to direktno zahtevati«. Po njegovih besedah vlada razume svojo nalogo obveščanja javnosti o njenem delovanju in se to trudi zagotoviti prek vseh komunikacijskih kanalov, pri tem pa mora seveda razporejati čas za medijske nastope in čas za drugo delo.
O tem, kdo je v tej zgodbi prevzeten, bi se dalo kaj reči, in o Jeretičevi oceni, da so podpisnike k pripravi pisma nagovorili na RTVS, tudi …
