Ker je izredno donosen trg pametnih telefonov že nasičen, pogača pa razdeljena med nekaj proizvajalcev, se preostala tehnološka podjetja že dolgo trudijo najti naslednjo veliko stvar. Eno od teh je Meta, ki ji je sekira na področju strojnih naprav doslej letela predvsem mimo medu. Po neuspehu očal za navidezno resničnost že nekaj časa stavijo na pametna očala. Ta zadnja leta sicer beležijo visoko rast prodaje.
Meta je ponosna, da je v drugi polovici lanskega leta prodaja pametnih očal zrasla za 139 odstotkov. Vendar pa je treba to rast postaviti v kontekst. Meta je lani prodala okoli 7,4 milijona pametnih očal. Skupno naj bi lani vsa podjetja prodala okoli 14 milijonov pametnih očal. Gre za kapljo v morje v primerjavi s prodajo mobilnikov. Teh so lani prodali 1,25 milijarde. Tudi pametnih ur so lani prodali okoli 194 milijonov.
Velike skrbi zaradi zasebnosti
Čeprav pametna očala trenutno ne podirajo kakšnih resnih rekordov, pa odpirajo številne težave na področju zasebnosti. Zato so se znašla tudi pod budnim očesom evropskih zakonodajalcev in regulatorjev. Očala so namreč opremljena s kamerami in omogočajo povezavo z umetno inteligenco v oblaku. Revija Wired je pred kratkim celo razkrila, da je Meta med posodobitvijo aplikacije za očala naložila tudi funkcije za prepoznavo obrazov mimoidočih. Te funkcionalnosti podjetje uradno še ni omogočilo, po objavi omenjenega članka pa je podjetje funkcijo tudi umaknilo iz aplikacije.
Regulatorji kot največji kamen spotike vidijo vprašanje privolitve. Ljudje, ki se znajdejo v vidnem polju očal, sploh ne vedo, da jih snemajo, zato niti ne morejo privoliti v obdelavo svojih podatkov.
Skrbi so dodatno podžgala še poročila o tem, da so zunanji sodelavci Mete v Afriki pregledovali izjemno intimne posnetke uporabnikov očal z namenom urjenja umetne inteligence. Uporabniki so te posnetke domnevno ustvarili, ker so menili, da bodo ostali zasebni.
Evropski politiki in aktivisti hkrati opozarjajo na tveganja za ženske, ki bi lahko postale tarče zlonamernega skrivnega snemanja v javnosti in kasnejšega deljenja posnetkov na spletu. Problematično je tudi snemanje otrok.
Stroga opozorila regulatorjev in obramba tehnoloških velikanov
Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) že pripravlja obsežno poročilo o družbeni sprejemljivosti teh naprav. Francoski regulator CNIL je izdal resno opozorilo, da naprave prinašajo tveganje za uvedbo vsesplošnega, skoraj nevidnega nadzora, situacijo pa bi lahko še poslabšala integracija tehnologije za prepoznavanje obrazov.
Meta se po drugi strani brani s trditvami, da njihovi izdelki vključujejo "napredne varovalke". Kako napredne? Med najbolj pogosto izpostavljenimi je lučka LED, ki opozarja na snemanje, a se je od daleč ne vidi.
Ker uradni mlinčki regulatorjev meljejo počasi, so nekateri posamezniki vzeli tehnološko zaščito v svoje roke. Programerji so že razvili aplikacije, ki uporabnike opozorijo, če so v njihovi bližini pametna očala. To dosegajo z zaznavanjem edinstvenih indikatorjev, ki jih oddajajo bluetooth oziroma wi-fi oddajniki pametnih očal.
Lažne obljube in tožba
Hkrati se Meta v ZDA že spopada s skupinsko tožbo zaradi domnevno lažnih obljub o varnosti podatkov. Pravni zastopniki dejavno iščejo tudi evropske potrošnike, ki bi se pridružili sodnemu boju.
Poleg strogih pravil o zasebnosti podjetju Meta v Evropi preglavice povzroča še okoljska zakonodaja. Evropska uredba o baterijah namreč zahteva, da bodo morala imeti vsa pametna očala do leta 2027 enostavno zamenljive baterije, česar trenutni modeli ne omogočajo.
Medtem ko ameriški diplomati pozivajo Evropo, naj raje spodbujajo posel in inovacije, zagovorniki zasebnosti vztrajajo, da popuščanje pri temeljnih človekovih pravicah ne pride v poštev.
