Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) menijo, da omenjena sodba Sodišča EU predstavlja pomembno zmago za potrošnike, saj potrjuje, da velika tehnološka podjetja ne smejo zlorabljati svoje moči za izrivanje konkurence in omejevanje izbire potrošnikov.
Eden od stebrov Googlovega poslovnega modela je njegov operacijski sistem android. Gre sicer za odprtokodni operacijski sistem, kar pomeni, da Googel ob razvoju nove različice njeno izvorno kodo objavi na spletu. S tem omogoči vsakomur, da jo prenese, spremeni in ustvari svojo lastno različico operacijskega sistema. To so različice androida, ki jih najdemo pri posameznih znamkah mobilnikov, običajno pa jim pravimo tudi "preobleke" androida. Vendar obstaja zanka. Objavljena izvorna koda pokriva le osnovne funkcije operacijskega sistema android, ne pa tudi aplikacij in storitev v lasti Googla. Med te sodijo Googlova spletna trgovina z aplikacijami play store, google zemljevidi, chrome …
Pogojevali uporabo Googlovih storitev
Proizvajalci mobilnih naprav in telekomunikacijski operaterji so morali, če so želeli poleg osnovnih funkcij na telefon namestiti tudi Googlove aplikacije in storitve, skleniti pogodbo z Googlom. V teh pogodbah je Google postavljal pogoje in omejitve, s katerimi je izrival konkurenco, omejeval izbiro potrošnikov in zlorabljal svoj prevladujoč položaj za krepitev svoje moči na trgu. Kritiki so Googlu zaradi te prakse očitali, da omejuje razvoj alternativnih različic androida.
To moč mu je podeljevala zlasti trgovina play, ki ima prevladujoč položaj med trgovinami z aplikacijami za androide. Hkrati je za delovanje zahtevala tudi Googlove storitve play.
Če so proizvajalci želeli pridobiti licenco za namestitev trgovine play in z njo povezane storitve play, je Google zahteval, da na naprave namestijo tudi Googlov iskalnik in brskalnik chrome. Kot je prikazala usoda Huaweia, je prisotnost Googlovih storitev in trgovine play na androidnih mobilnikih na zahodu pogoj za uspeh. To so vedeli tudi ostali proizvajalci. Zato je Google s temi pogoji svoj iskalnik in brskalnik prek ovinka vsilil potrošnikom.
Google je proizvajalce tudi nagrajeval z odstotkom svojih prihodkov od oglaševanja, če na svoje naprave niso namestili konkurenčnih aplikacij za iskanje. Obenem pa tudi ni dovoljeval uporabe njegovih aplikacij na napravah z različicami androida, ki jih sam ni odobril. Ta ravnanja so bila del iste protikonkurenčne strategije.
Izrivali konkurenco
Če so proizvajalcem mobilnih naprav in potrošnikom že vnaprej vsiljene privzete izbire, nove alternative na trgu ne morejo biti uspešne. Uporabniki večinoma uporabljajo aplikacije, ki so že nameščene na napravah. Če niso niti informirani o alternativah, pa te sploh ne morejo nadomestiti prednosti, ki si jih je z zlorabo svojega položaja zagotovilo podjetje s prevladujočim položajem.
Potrošnik se zato sprijazni s produktom, ker je edini na voljo ali pa so alternative težko dostopne. Četudi si izdelek prednosti ni pridobil zato, ker bi bil kvalitetnejši od alternative, temveč izključno s svojim prednostnim položajem.
V takšnem primeru je potrošnik, če ta produkt potrebuje, prisiljen sprejeti tudi vse ostale odločitve podjetja. Podjetje lahko zato poslabša kakovost in ravna v škodo potrošnika ali ga celo izkorišča, pri tem pa ne trpi posledic, ker se potrošnik uporabi njegovega produkta ne more zlahka odpovedati.
Za konkurenčen in pravičen digitalni sektor
Po podatkih evropske komisije je julija 2018 android uporabljalo približno 80 odstotkov vseh pametnih naprav. Potrošnikov, ki jim je bila izbira vede ali nevede omejena, je zato ogromno.
"V praksi je prav zaradi protikonkurenčnih ravnanj še vedno težko najti alternative Googlovim aplikacijam, zato potrebujemo orodja, kot je uredba EU o tekmovalnih in poštenih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih, angl. okrajšava DMA)," so zapisali pri ZPS.
Namen akta je "zagotoviti konkurenčen in pravičen digitalni sektor, ki omogoča rast inovativnih digitalnih podjetij in zagotavlja varnost uporabnikov na spletu".
Uredba določa obveznosti in prepovedi za velike spletne platforme, kot sta Google in Facebook, spodbuja boljše storitve in pravičnejše cene za potrošnike ter inovacije in pravičnejše okolje za tehnološka zagonska podjetja, poslovnim uporabnikom omogoča, da potrošnikom ponudijo večjo izbiro, in prepoveduje nepoštene prakse.
"Pravični digitalni trg tako ni več zgolj idealistična vizija – evropske institucije ga resno gradijo, tudi proti najmočnejšim igralcem. Sporočilo je jasno: prevladujoči položaj na trgu ni dovolilnica za omejevanje potrošnikove pravice do izbire. Ta mora ostati nedotakljiva," so sklenili pri ZPS.
