Za lokacijo v Zgornji Avstriji so se odločili zaradi obstoječe infrastrukture, je pojasnila direktorica avstrijskega Googla Christine Antlanger-Winter. Kot poroča Kronen Zeitung, je pri tem ključno prav električno omrežje, saj bo strežniška farma za obdelavo podatkov naših spletnih iskanj in delovanje storitev v oblaku potrebovala ogromne količine energije. Gradnja v Avstriji je le majhen delček v mozaiku globalne širitve, ki jo narekujejo naraščajoče digitalne potrebe.
Eksplozivna rast porabe, ki jo narekuje umetna inteligenca
Medtem ko je nov podatkovni center v Avstriji šele v gradnji, podatki o globalni porabi Googla razkrivajo osupljivo rast. Leta 2011 so vsi Googlovi podatkovni centri po svetu skupaj porabili 260 megavatov električne energije, kar je bilo primerljivo z manjšo jedrsko elektrarno. Do leta 2024 pa je ta številka narasla na 30,8 milijona megavatnih ur na leto, kar pomeni, da se je poraba samo med letoma 2023 in 2024 povečala za 27 odstotkov. V zadnjih štirih letih se je celo podvojila.
Glavni krivec za tolikšno povečanje je umetna inteligenca, ki za učenje in delovanje zahteva izjemno računalniško moč in s tem tudi več energije. V odziv na to krovno podjetje Alphabet načrtuje, da bodo kapitalski odhodki v letu 2025 znašali približno 90 milijard dolarjev, za leto 2026 pa je predvidena skoraj podvojitev te vsote. Večina sredstev bo namenjena prav gradnji in nadgradnji podatkovnih centrov ter njihove energetske infrastrukture.
Zavezanost trajnosti in okoljski odtis
Google se na naraščajoče potrebe odziva z novimi strategijami, kot je model »najprej energija«. V Teksasu tako gradijo kampus za umetno inteligenco, ki bo združeval podatkovni center z lastno proizvodnjo električne energije z močjo enega gigavata, večinoma iz obnovljivih virov. Podjetje si namreč prizadeva za vodilno vlogo na področju trajnosti in že od leta 2017 na letni ravni stoodstotno pokrije svojo porabo električne energije z nakupi iz obnovljivih virov. Njihov dolgoročni cilj je delovanje izključno na brezogljično energijo 24 ur na dan.
Kljub tem prizadevanjem pa se z energetsko porabo povečuje tudi poraba vode, ki jo podatkovni centri uporabljajo predvsem za hlajenje. Ta se je med letoma 2023 in 2024 povečala za 28 odstotkov, na več kot 30 milijard litrov. Pri tem velja omeniti, da so Googlovi podatkovni centri med energetsko najučinkovitejšimi na svetu. Njihova povprečna učinkovitost porabe energije (PUE) znaša 1,09, medtem ko je industrijsko povprečje 1,56, kar pomeni, da za delovanje IT-opreme porabijo bistveno manj dodatne energije za hlajenje in napajanje.
Rast porabe energije v digitalnem sektorju ni omejena zgolj na Google. Raziskave kažejo, da bi lahko podatkovni centri do leta 2030 porabili do 17 odstotkov celotne električne energije v ZDA, medtem ko danes ta delež znaša okoli štiri odstotke. Tudi v Evropski uniji so podatkovni centri leta 2022 porabili od 45 do 65 teravatnih ur električne energije, kar postavlja v ospredje nujnost pospešenega prehoda na obnovljive vire za zagotavljanje trajnostne digitalne prihodnosti.