Sonda Voyager 1 je ena največjih uspešnic v zgodovini raziskovanja vesolja. Majhno plovilo velikosti avtomobila že skoraj 50 let potuje stran od Zemlje in je postalo prvi predmet človeške izdelave, ki je zapustil vplivno območje Sonca ter vstopil v medzvezdni prostor.
Kljub neverjetni poti pa bo Voyager 1 šele leta letos dosegel razdaljo, ki jo svetloba prepotuje v enem samem dnevu.
Od Zemlje se oddaljuje s hitrostjo približno 61.000 kilometrov na uro. Od izstrelitve leta 1977 je prepotoval več kot 25 milijard kilometrov, vendar še vedno ni dosegel niti enega svetlobnega dne oddaljenosti od našega planeta, piše Science Alert.
Zgodovinski mejnik 25,9 milijarde kilometrov od Zemlje
Po izračunih Nasinih znanstvenikov bo Voyager 1 ta mejnik dosegel 18. novembra 2026 ob 2.16 po pacifiškem času.
Takrat bo sonda oddaljena približno 25,9 milijarde kilometrov od Zemlje. To je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem dnevu.
Svetloba se giblje s hitrostjo skoraj 300.000 kilometrov na sekundo, zato v 24 urah prepotuje več kot 25 milijard kilometrov. Voyager 1 pa bo za isto razdaljo potreboval skoraj pol stoletja.
NASA ocenjuje, da bo Voyager 1 prvi človeški izdelek, ki bo dosegel tako veliko oddaljenost od Zemlje.
Misija, ki je presegla vsa pričakovanja
Ko je bil Voyager 1 izstreljen 5. septembra 1977, njegov prvotni cilj ni bil medzvezdni prostor. Njegova glavna naloga je bila raziskovanje velikih planetov zunanjega Osončja - Jupiter je dosegel leta 1979, Saturn leta 1980. Po uspešnem zaključku osnovne misije je sonda nadaljevala svojo pot proti robu Osončja.
Leta 2012 je Voyager 1 postal prvi človeški objekt, ki je vstopil v medzvezdni prostor, območje zunaj heliosfere – zaščitnega mehurja delcev in magnetnih polj, ki ga ustvarja Sonce.
Sondi počasi zmanjkuje energije
Kljub izjemni vzdržljivosti se misija približuje koncu. Voyager 1 uporablja radioizotopski generator na osnovi plutonija, ki proizvaja električno energijo, vendar njegova moč z leti počasi upada.
NASA zato postopoma izklaplja posamezne sisteme, da bi čim dlje ohranila delovanje sonde.
Trenutno delujeta še dva ključna instrumenta: magnetometer, ki spremlja magnetno okolje medzvezdnega prostora inplazemski valovni podsistem, ki zaznava šibke elektromagnetne signale.
Po ocenah Nase bo Voyager 1 lahko z Zemljo komuniciral še v zgodnjih tridesetih letih 21. stoletja, nato pa bo njegova energija predvidoma prenizka za nadaljnje delovanje.
Samotni popotnik človeštva
Voyager 1 danes nadaljuje svojo dolgo pot skozi temen in skoraj prazen prostor med zvezdami.
Njegova hitrost je za človeška merila izjemna, vendar v primerjavi z velikostjo vesolja skoraj neznatna. Tudi po skoraj petih desetletjih potovanja je šele na začetku poti v kozmičnem merilu.
Sonda, ki je bila izstreljena leta 1977 kot raziskovalno plovilo za Jupiter in Saturn, je postala simbol človeške radovednosti – najbolj oddaljeni ambasador Zemlje, ki še vedno potuje proti neznanemu.
