Ruski predsednik Vladimir Putin krepi propagandne in sabotažne dejavnosti v Evropi. Pri tem nemško govoreče države obravnava kot ključno operativno območje vplivanja na javno mnenje. Za dosego svojih ciljev Kremelj uporablja nove digitalne prijeme, med katerimi izstopata vzpostavitev lažne različice Wikipedije in sistematično »zastrupljanje« klepetalnih robotov, poroča avstrijski časnik Kronen Zeitung.
Odnosi med prosto enciklopedijo Wikipedija in rusko vlado so napeti. Stanje se je zaostrilo leta 2022, ko je Putin sprožil invazijo na Ukrajino. Rusija vojno uradno imenuje »posebna vojaška operacija«, zato spletno enciklopedijo v državi cenzurira in ji nalaga denarne kazni. Letos je Kremelj predstavil svoj odgovor.
Kremlju zvesta enciklopedija
V začetku leta 2024 je bila uradno zagnana Ruwiki. Gre za rusko alternativo Wikipediji, prežeto s propagandnimi vsebinami po okusu Kremlja. Platforma je tehnično gledano »fork« oziroma kopija ruske Wikipedije. Vsebuje obstoječih 1,9 milijona člankov, vendar se bo po napovedih razvijala drugače. Čeprav lahko vsakdo predlaga urejanje, bo vsebino preverjala in potrjevala posebna skupina ljudi.
To ni prvi takšen poskus. Že leta 2022 je bila zagnana podobna spletna enciklopedija Runiversalis. Obe platformi sta bili ustvarjeni z namenom, da bi zagotavljali informacije, ki so skladne z rusko zakonodajo in propagiranimi vrednotami. Analitiki menijo, da bi lahko razvoj teh alternativ vodil do popolne prepovedi delovanja Wikipedije v Rusiji, kjer je ta sicer izjemno priljubljen vir informacij.
»Zastrupljanje« umetne inteligence
Rusija poleg ustvarjanja lastnih platform aktivno uporablja tudi taktiko, imenovano zastrupljanje podatkov. Gre za metodo, s katero se namerno kvarijo in onesnažujejo podatkovne zbirke, s katerimi se urijo modeli umetne inteligence. Raziskave so odkrile dezinformacijske mreže, kot je mreža Pravda, ki sistematično vnašajo lažne pripovedi v klepetalne robote. Prav tako manipulirajo s članki na Wikipediji, ki služijo kot gradivo za učenje teh sistemov.
Strategija izkorišča temeljno ranljivost umetne inteligence. Odgovori, ki jih podajo klepetalni roboti, so namreč odvisni od podatkov, s katerimi so bili naučeni. Z načrtnim preplavljanjem interneta z lažnimi informacijami je mogoče odgovore umetne inteligence preusmeriti v želeno smer. Študije so pokazale, da vodilni klepetalni roboti na vprašanja o temah, ki so tarča ruskih dezinformacij, v približno tretjini primerov ponovijo lažne trditve.
Cilj je suvereni internet
Vse te dejavnosti so del širše ruske strategije za vzpostavitev tako imenovanega suverenega interneta. Prizadevanja temeljijo na zakonodaji, ki vladi podeljuje obsežna pooblastila za nadzor nad spletom. Zakonodaja omogoča celo prekinitev povezave ruskega interneta s preostalim svetom. Ponudniki internetnih storitev morajo obvezno namestiti opremo, ki državi omogoča filtriranje vsebin in preusmerjanje internetnega prometa.
Ruska prizadevanja so del svetovnega trenda, v katerem si države prizadevajo za večji nadzor nad digitalnim prostorom. Koncept digitalne suverenosti postaja vse bolj pomemben, saj se narodi soočajo z vplivom velikih tehnoloških podjetij in širjenjem spletnih dezinformacij. Grožnja zastrupljanja podatkov je zato prepoznana kot pomembno tveganje za nacionalno varnost, saj lahko ogrozi delovanje ključnih sistemov, odvisnih od umetne inteligence.
