Kot piše ameriški portal HuffPost, zgodnejše prebujanje spremlja naravni proces staranja. Profesorica psihologije Cindy Lustig z Univerze v Michiganu poudarja, da zanj ni enega samega vzroka, temveč gre za preplet več dejavnikov.
Sairam Parthasarathy, direktor Centra za spanje in cirkadiane znanosti na Univerzi v Arizoni, pojasnjuje, da možgani s staranjem postanejo manj občutljivi za signale, ki pomagajo določati čas spanja in budnosti. Mednje sodijo sončna svetloba, sončni zahod, čas obrokov, telesna dejavnost in družabne navade.
Mlajši ljudje se tem signalom lažje prilagajajo, pri starejših pa je ta proces manj učinkovit. Utrujenost se zato lahko pojavi že zgodaj zvečer, posledica zgodnejšega odhoda v posteljo pa je pogosto tudi zgodnejše prebujanje, včasih še pred sončnim vzhodom.
Pomemben je tudi vid
Na spalni ritem vplivajo tudi spremembe vida. Lustig pojasnjuje, da oči s staranjem prepuščajo manj svetlobe, zaradi česar možgani prejmejo manj signalov iz okolja. To je še posebno izrazito pri sivi mreni, ki povzroča motnost očesne leče.
Če do oči pride manj svetlobe, lahko možgani dobijo vtis, da je sonce zašlo prej, kot je v resnici. Telo lahko zato začne prej izločati melatonin, hormon, ki sodeluje pri uravnavanju spanja in budnosti. Človek postane zaspan prej zvečer in se posledično prej zbudi. Po navedbah strokovnjakov nekatere raziskave kažejo, da lahko operacija sive mrene izboljša kakovost in trajanje spanja.
Večerne svetlobe je lahko tudi premalo
Ljudem, ki želijo zaspati pozneje in se zbujati pozneje, lahko pomaga izpostavljenost svetlobi v večernih urah, pravi Parthasarathy. Svetloba lahko namreč premakne začetek izločanja melatonina in s tem vpliva na čas zaspanosti.
Svetuje sprehod pred sončnim zahodom ali bivanje v dobro osvetljenem prostoru. Izpostavljanje svetlobi je mogoče začeti od 30 do 60 minut pred sončnim zahodom in ga po potrebi nadaljevati tudi pozneje. Strokovnjak omenja možnost približno dveh ur, vendar je treba trajanje prilagoditi posamezniku. Tak pristop ni primeren za vsakogar, zlasti ne za ljudi z nekaterimi motnjami spanja.
Alkohol lahko poslabša spanec
Kakovosti spanja koristijo tudi redna telesna dejavnost, jutranja sončna svetloba in primerne večerne navade. Lustig posebej opozarja na alkohol: čeprav lahko sprva povzroči zaspanost, pozneje ponoči poslabša kakovost spanja in poveča verjetnost prebujanja.
Zgodnejše prebujanje samo po sebi še ne pomeni zdravstvene težave. Če človek spi dovolj dolgo in se čez dan počuti spočitega, je sprememba lahko zgolj del staranja. Če pa jo spremljajo dolgotrajna utrujenost, nespečnost ali izrazita dnevna zaspanost, strokovnjaki priporočajo posvet z zdravnikom.
