Ko na telefonu odpremo zasebno oziroma »anonimno« okno, hitro dobimo občutek, da smo na spletu postali nevidni. Brskalnik ne shrani več zgodovine obiskov na običajen način, po koncu seje pa odstrani še piškotke in druge podatke seje.
Vendar pozor! To pomeni le, da naslednji uporabnik telefona težje vidi, kaj smo počeli. Zasebno brskanje pa ni plašč nevidnosti za vse tiste naprave, ki so na drugi strani povezave. Spletna mesta, oglaševalci in drugi ponudniki lahko še vedno zbirajo podatke o našem obisku.
Tvoj brskalnik ima spletni prstni odtis
Klasičen način sledenja so piškotki. Spletna stran lahko v brskalnik shrani majhen identifikator in ga ob naslednjem obisku prebere. Posebno pomembni so bili piškotki tretjih oseb, ki so oglaševalskim in analitičnim podjetjem omogočali prepoznavanje uporabnika na različnih spletnih mestih. Sodobni brskalniki takšno sledenje vse bolj omejujejo.
Vse pomembnejši način sledenja je tako imenovani digitalni odtis brskalnika. Spletna stran lahko z javascriptom in drugimi spletnimi tehnologijami pridobi vrsto podatkov o brskalniku in napravi. Med njimi so različica brskalnika, operacijski sistem, jezik, časovni pas, velikost in ločljivost zaslona, razpoložljive pisave ter različne lastnosti grafičnega in zvočnega sistema.
Posamezen podatek običajno ni posebno uporaben. Če jih spletno mesto združi več, pa lahko nastane precej značilen vzorec. Spletno mesto s to metodo sicer praviloma ne dobi odgovora »to je telefon Janeza Novaka«, lahko pa mu kombinacija značilnosti pomaga povezovati različne obiske istega brskalnika.
Tudi podatki o bateriji so se v preteklosti uporabljali kot eden od možnih elementov prstnega odtisa naprave. Sodobni brskalniki so dostop do nekaterih takšnih podatkov zaradi zasebnosti medtem že omejili.
Kaj lahko naredi uporabnik?
Pri firefoxu je zaščita pred sledenjem že vgrajena. V strožjem načinu lahko blokira še več sledilnih tehnologij, vendar lahko zaradi tega posamezne spletne strani včasih nehajo pravilno delovati.
V safariju se splača preveriti nastavitve zasebnosti in vključiti preprečevanje sledenja med spletnimi mesti. Safari omogoča tudi poročilo o zasebnosti, v katerem lahko vidimo, katere znane sledilnike je blokiral.
Možnost je tudi uporaba brskalnikov, ki so bolj usmerjeni v zasebnost. Duckduckgo ponuja več zaščit pred spletnim sledenjem, med drugim blokiranje sledilnikov in ukrepe za zmanjševanje možnosti prstnega odtisa. Brave ima prav tako vgrajeno blokiranje sledilnikov in zaščito pred prstnim odtisom.
Še korak dlje: DNS
Za nekoliko naprednejše uporabnike je zanimiv tudi DNS z blokiranjem sledilnih domen. DNS lahko poenostavljeno razumemo kot telefonski imenik spleta: ko v brskalnik vtipkamo naslov, kot je google.com, ga pretvori v številčni IP-naslov, ki ga računalnik potrebuje za povezavo.
Storitve, kot sta nextDNS in adguard DNS, lahko na tej ravni blokirajo zahteve do znanih oglaševalskih in sledilnih domen. Če je DNS pravilno nastavljen na telefonu ali omrežju, zaščita ni nujno omejena na en sam brskalnik, ampak lahko zajame tudi aplikacije.
Vendar tudi DNS ni čarobna rešitev. Ne prepreči vsega sledenja, ne skrije obiska določenega spletnega mesta in ne odpravi prstnega odtisa brskalnika.
VPN skrije IP, ne pa vsega
Naslednji korak je lahko uporaba navideznega zasebnega omrežja oziroma VPN. VPN ustvari šifrirano povezavo med napravo in strežnikom ponudnika VPN. Spletna stran zato namesto našega IP-naslova praviloma vidi IP-naslov strežnika VPN, naš ponudnik dostopa do interneta pa ne vidi vsebine prometa, ki potuje po tej povezavi.
To je uporabno predvsem za zaščito prometa pred lokalnim omrežjem in za skrivanje IP-naslova pred spletnimi mesti. VPN pa ne prepreči piškotkov, prijave v uporabniški račun ali prstnega odtisa brskalnika. Če se na spletno mesto prijavimo z istim računom in ne uporabljamo ukrepov za zmanjševanje prstnega odtisa, nas lahko storitev seveda še vedno prepozna.
Pomembno je tudi, da VPN ne pomeni, da podatki kar izginejo. Del zaupanja preprosto prenesemo s ponudnika dostopa do interneta na ponudnika VPN, zato je pomembno, komu zaupamo.
Tor za še več anonimnosti
Če želimo iti še dlje, obstaja omrežje tor. Namesto neposredne povezave s spletnim mestom promet pošlje skozi več posredniških vozlišč, zaradi česar je precej težje povezati izvor povezave z njenim končnim ciljem. Za dostop do spleta je namenjen predvsem brskalnik tor browser.
Tor je zato bistveno drugačen od običajnega VPN, vendar tudi ni čarobni plašč nevidnosti. Spletno mesto lahko še vedno vidi, kaj počnemo na njem, uporabnik pa lahko svojo zasebnost hitro oslabi, če se prijavlja v osebne račune ali razkriva podatke, po katerih ga je mogoče prepoznati. Zaradi večstopenjskega usmerjanja je brskanje prek omrežja tor praviloma tudi mnogo počasnejše.
Pomembna razlika
Ko iščemo zasebnost na spletu, se moramo torej vprašati, koliko energije želimo temu posvetiti. Najpomembnejše pa je razlikovati med zasebnim brskanjem in anonimnostjo.
Prvo predvsem poskrbi, da na napravi ne ostane običajna zgodovina. Drugo bi pomenilo, da te spletna mesta, omrežje in drugi opazovalci ne morejo povezati s tvojo dejavnostjo. Anonimno okno zagotavlja predvsem prvo – za drugo pa potrebuješ precej več kot samo zasebno okno.
