Se zgodi. Zlasti znotraj schengenskega območja. Greš na izlet v sosednjo Italijo, nato pa tam med dokazovanjem starosti otroka za popust ugotoviš, da je doma ostala otrokova osebna izkaznica. Za popust se še nekako dogovoriš, pot nazaj pa spremlja živčna tišina, če bo na meji morda naključni nadzor. Drugič se usedeš v avto in odpelješ do lekarne. Tam nato ugotoviš, da si pozabil denarnico, z njo pa še zdravstveno izkaznico in tudi vozniško dovoljenje, seveda. Gre za scenarije, ki se ne zgodijo pogosto, ko pa se zgodijo, bi bil človek hvaležen, da bi tudi osebne dokumente lahko imel na telefonu. Tako kot ima plačilno kartico. Takšni rešitvi pravimo denarnica digitalne identitete oziroma digitalna denarnica.
Ker tehnologija to danes omogoča, ljudje pa smo skoraj neločljivi od naših telefonov, so nekatere države takšne denarnice že uvedle. Avstrija je svojo digitalno denarnico z osebnimi dokumenti in vozniškim dovoljenjem uvedla že pred leti. Uredbo o uvedbi takšne denarnice pa je pred časom sprejela tudi EU. Ta od vsake države članice zahteva, da do konca leta 2026 ponudi najmanj eno različico evropske denarnice za digitalno identiteto (EUDI), izdelano po enakih skupnih specifikacijah.
V Italiji je že zaživela in ima osem milijonov uporabnikov. Hrvaška svojo obstoječo rešitev prilagaja evropskim zahtevam. Več držav pa bo uporabnikom denarnice začelo ponujati leta 2027. Med njimi je Nemčija, ki načrtuje zagon januarja 2027. Slabše gre Nizozemski, ki načrtuje izdajo denarnice do konca leta 2027. Švedska govori celo o letu 2028 ali 2029. Kaj pa Slovenija? »Zaradi zahtevnosti vzpostavitve celotnega ekosistema se načrtuje, da bo eDenarnica vzpostavljena v prvi polovici leta 2027,« so nam povedali na ministrstvu za notranje zadeve. Dodajajo, da bo sama denarnica sicer razvita do evropskega roka.
Kako do eDenarnice?
Na ministrstvu pravijo, da bo eDenarnica delovala kot »standardizirano, certificirano in interoperabilno sredstvo, v katerem bo lahko posameznik shranjeval, upravljal in delil svojo elektronsko identiteto ter digitalne dokumente, kot so dokazila o izobrazbi, licencah, poklicnih pooblastilih, bančnih računih, pravnih zastopanjih. Denarnica bo uporabniku omogočala elektronsko podpisovanje dokumentov ter dokazovanje identitete in pravic na način, ki bo zagotavljal visoko raven varnosti in zasebnosti.«
Ko bo zaživela, bo eDenarnico mogoče dobiti na daljavo, s pomočjo elektronske osebne izkaznice. Na podoben način, kot je podprta pridobitev virtualne osebne izkaznice v mobilni aplikaciji eOsebna. Možen bo tudi osebni obisk prijavne službe. Denimo upravne enote. Ta postopek bo podoben pridobitvi mobilne identitete smsPASS, so nam pojasnili na ministrstvu.
»Ob aktivaciji denarnice se bosta vanjo shranila dva digitalna dokumenta, in sicer nabor obveznih osebnih podatkov (ime, priimek, datum in kraj rojstva, državljanstvo ter enolični identifikator) in enotna številka elektronske identifikacije (EŠEI), ki se že uporablja tudi pri drugih sredstvih e-identifikacije,« so še povedali. »Druge digitalne dokumente bo uporabnik v eDenarnico dodajal naknadno, in sicer tako, da se bo pri izdajatelju digitalnega dokumenta identificiral z eDenarnico ter vanjo shranil pripravljen dokument. Različni digitalni dokumenti za prenos v eDenarnico se bodo pripravljali postopoma in v sodelovanju z drugimi ministrstvi, ki so pristojna za posamezne dokumente oziroma dokazila.«
Vzpostavitev eDenarnice torej še ni garancija, da bo čez noč lahko nadomestila vse fizične izkaznice, ki jih moramo imeti danes v žepu. Podjetja bodo morala denarnico sprejemati do 24. decembra 2027, banke pa jo bodo morale sprejemati od julija 2027.
Za otroke nad 12 let
Prav tako digitalna izkaznica ne bo rešitev za pozabljive starše malčkov, ki radi prečkajo mejo. »V Sloveniji bodo eDenarnico predvidoma lahko pridobili otroci od dopolnjenega 12. leta starosti za izkazovanje identitete, dokazovanje starosti in uporabo nekaterih e-storitev,« so nam še povedali. »Možnosti glede upravljanja digitalnih dokumentov mladoletnikov v denarnicah staršev pa so na evropski ravni še odprte.«
Do cilja je tudi v Sloveniji sicer potrebnih še več korakov. V pripravi je sprememba zakonodaje na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja. Še vedno poteka tudi razvoj nacionalne denarnice in drugih ključnih gradnikov ekosistema, vključno z obveznim registrom strank, ki se zanašajo na storitev. Pripravljajo tudi obvezno nacionalno certifikacijsko shemo, ki bo podlaga za vzpostavitev sistema certificiranja pri Slovenski akreditaciji. Prav tako sodelujejo z javnimi in zasebnimi deležniki, da bi spodbudili uporabo eDenarnice.