Letos oktobra obeležujemo 30. obletnico preloma na področju slovenske oftalmologije, saj je leta 1996 priznani slovenski oftalmolog Marjan Irman v Žalcu opravil prvo lasersko operacijo dioptrije pri nas. Takrat so bili tovrstni posegi še v povojih, oprema, ki jo je pripeljal v Slovenijo, pa je bila vredna več kot njegovo celotno takratno podjetje. Tri desetletja kasneje tehnološki razvoj omogoča robotsko podprte postopke, umetno inteligenco in neverjetno natančnost, ki je na tisoče ljudem omogočila življenje brez kontaktnih leč ali očal.
Od utrujenih oči zaradi zaslonov do digitalnega dvojnika
Dioptrija je pravzaprav enota, ki nam pove, kako močno morajo očala oziroma kontaktne leče prilagoditi svetlobne žarke, da se ti pravilno usmerijo na našo mrežnico in nam s tem omogočijo jasen vid. Čeprav sta glavna krivca za njen nastanek staranje in genetika, oftalmologi opozarjajo, da k njenemu pojavu močno prispeva tudi sodoben življenjski slog. Dolgotrajno gledanje v zaslone in pomanjkanje gibanja na naravni svetlobi namreč pospešujeta razvoj kratkovidnosti, še posebej pri otrocih in mladostnikih.
Prve znake lahko hitro prepoznamo sami. Medtem ko se daljnovidnost kaže v utrujenih očeh in težavah pri branju drobnih črk na deklaracijah, nas kratkovidnost opozori nase z zamegljeno sliko ob gledanju televizije, vožnji ali prepoznavanju oddaljenih napisov.
Ko obiščemo strokovnjaka, pa nam ta danes lahko ponudi rešitve naravnost iz prihodnosti. Napredne tehnologije namreč omogočajo, da iz številnih meritev ustvarijo računalniški model oziroma digitalni dvojnik posameznikovega očesa. »Na njem lahko simuliramo pot svetlobe in korekcijo načrtujemo prav za to oko, zato je operacija zelo natančna in prilagojena vsakemu posamezniku,« je najnovejši tehnološki preboj pojasnil strokovnjak in oftalmolog Rok Grčar.
Je laserska operacija res primerna za vse?
Eden izmed največjih strahov pacientov je strah pred bolečino, a je ta pri sodobnih postopkih povsem odveč. Najsodobnejša tehnika z excimer laserjem poteka v lokalni anesteziji s pomočjo kapljic in traja zgolj nekaj minut, medtem ko pacient udobno leži in opazuje zeleno utripajočo lučko. »Laser odstrani le minimalno količino tkiva, in to v enem koraku, brez dotikanja očesa in brez bolečin,« zagotavlja Rok Grčar. Laser namreč deluje s hladnim žarkom v nekaj nanosekund trajajočih pulzih, zato temperatura na površini tkiva nikoli ne preseže 35 stopinj Celzija.
Kljub temu pa laserska operacija ni primerna za vsakogar. Načeloma je priporočljiva za odrasle med 18. in 45. letom starosti, vendar približno vsak tretji pacient zanjo ni primeren kandidat. Za starejše od 45 let ali tiste z določenimi specifikami vida oftalmologi pogosto predlagajo druge metode, kot je zamenjava naravne leče z umetno ali vstavitev umetne predleče, ki jih danes opravijo še pogosteje kot klasične laserske odprave dioptrije.
Bodite previdni: rdeče zastavice na spletu in pri izbiri klinike
Področje odprave dioptrije je močno izpostavljeno marketinškim obljubam, zato strokovnjaki opozarjajo na previdnost pred spletnimi pastmi. Po spletu krožijo številne primerjave klinik in forumski zapisi, ki so velikokrat plačani in ne temeljijo na resničnih izkušnjah pacientov.
Oftalmologinja Irena Irman Grčar opozarja na ključne rdeče zastavice pri izbiri ponudnika: »Vsekakor svetujeva previdnost, če izvajalci obljubljajo 100-odstotni uspeh. Odgovoren zdravnik tega ne bo nikoli obljubil.« Prav tako je treba biti pozoren na sumljivo nizke cene, ki verjetno ne zagotavljajo sodobne opreme ali izurjenega osebja, ter na zdravnike, ki se izogibajo pogovoru o morebitnih zapletih. Kakovosten pregled pred posegom je namreč najbolj pomemben del celotnega procesa.Zaupanje v zdravnika pa ostaja najpomembnejše, kar dokazuje tudi zgodba gospoda Branka, prvega pacienta, ki ga je pred 30 leti operiral Marjan Irman. Gospod Branko se spominja, da mu je zdravnik takrat zaupal, da bo z isto metodo operiral tudi svojo ženo. »Pomislil sem, če je dovolj dobro za njegovo ženo, bo zagotovo tudi zame,« je v smehu dejal Branko, ki mu je tvegana, a inovativna poteza za vselej izboljšala kakovost življenja.
