Ko se živo srebro v termometrih povzpne visoko, se naši telesni mehanizmi odzovejo. Cilj? Ohladitev. Sence je malo in naša telesa se zato zatečejo k svojemu najbolj naravnemu in učinkovitemu orožju proti pregrevanju – potenju. Čeprav je za mnoge neprijetno in pogosto vir zadrege, je ta biološki proces ključen za preživetje in veliko bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled. Zbrali smo nekaj zanimivosti.
Človek je izjema
Človeško telo lahko ob taki vročini, kot smo ji priča te dni, ko se živo srebro povzpne nad 30 stopinj Celzija, proizvede tudi do deset litrov znoja na dan. Izloči ga približno tri milijone žlez znojnic, posejanih po naši koži. Brez tega bi se naša telesna temperatura, ki mora ostati stabilna, nevarno povišala.
Potenje je človeški primarni mehanizem termoregulacije. Ko znoj izhlapeva s površine kože, telesu odvzema toploto. Temu pravijo izhlapevalni hlad, ki je presenetljivo učinkovit.
Ta proces je v naravi precej redek, saj je človek eden redkih sesalcev, ki se za hlajenje zanaša na znoj.
Ali znoj res smrdi?
Mnogi so prepričani, da ima znoj sam po sebi neprijeten vonj. V resnici je svež znoj skoraj brez vonja, saj ga v 99 odstotkih sestavlja voda. Preostanek predstavljajo minerali, kot sta natrijev klorid, ki mu daje slan okus, in kalij, ter manjše količine maščob, mlečne kisline, amoniaka in sečnine.
Značilen vonj se pojavi šele, ko na sceno stopijo bakterije, ki živijo na naši koži. Te mikroorganizme privlači vlažno in toplo okolje, kot so pazduhe. Ko začnejo razgrajevati maščobne kisline v znoju, nastanejo stranski produkti, ki so med drugim odgovorni za kiselkast, včasih celo siru podoben vonj.
Zanimivo je, da se vonj med spoloma razlikuje. Pri moških pogosto prevladuje oster vonj, ki ga povzročajo mikrobi iz skupine difteroidov, medtem ko je pri ženskah vonj običajno bolj kiselkast zaradi delovanja mikokokov.
Čudovite znojnice
Naše telo ima dve vrsti znojnic. Ekrinske žleze, ki predstavljajo večino, so razporejene po celem telesu in proizvajajo voden znoj, namenjen predvsem hlajenju. Največ jih ni pod pazduhami, temveč na podplatih (približno 370 na kvadratni centimeter) in dlaneh (360 na kvadratni centimeter).
Drugi tip so apokrine žleze, ki se nahajajo v pazduhah, okoli prsnih bradavic, popka in v genitalnem predelu. Te žleze, ki se polno razvijejo šele v puberteti, izločajo gostejši, z maščobami bogato tekočino, ki je idealno gojišče za bakterije. Prav te žleze so odgovorne za naš individualni telesni vonj, ki ga zaznamujejo snovi, podobne feromonom.
Znanstveniki so celo dokazali, da lahko vonjamo strah – ko so prostovoljci v raziskavi vohali znoj ljudi, ki so bili pod stresom, se je v njihovih možganih aktiviral center za strah.
Še o moških in ženskah
Pogosto velja, da se moški potijo bolj kot ženske, kar v povprečju drži. Vendar razlog ni v spolu samem, temveč v telesni konstituciji. Moški imajo običajno večjo mišično maso, ki med aktivnostjo proizvaja več toplote.
Avstralska študija iz leta 2017 je pokazala, da na potenje vpliva tudi telesna velikost. Manjši ljudje se lažje hladijo preko krvnega obtoka pod kožo, saj imajo večjo površino kože na kilogram telesne mase. Višji ljudje morajo za enak učinek izločiti več znoja.
Zanimivo je tudi, da bolj telesno pripravljeni ljudje pričnejo potiti hitreje in bolj učinkovito. Njihov notranji mehanizem je bolje treniran in se odzove pravočasno ter z ustrezno količino znoja.
Kronična motnja
Za dober odstotek ljudi potenje ni le občasna nadloga, temveč kronična motnja, imenovana hiperhidroza. Ti ljudje se močno potijo ne glede na temperaturo ali fizični napor. Vzroki so lahko različni, od genetske predispozicije do stranskih učinkov zdravil ali drugih bolezenskih stanj.
Deodorant proti antiperspirantu
V boju proti potenju se najpogosteje zatekamo k dezodorantom in antiperspirantom, vendar med njima obstaja ključna razlika. Deodoranti ne preprečujejo potenja; njihov namen je prekriti vonj z dišavami in zavirati rast bakterij. Antiperspiranti pa vsebujejo snovi, kot so aluminijeve soli, ki začasno zamašijo izvodila znojnic in tako zmanjšajo količino izločenega znoja za 20 do 60 odstotkov.
In še zanimivost: čeprav se mrzla pijača zdi mamljiva, telesu v resnici pošlje napačen signal. Telo zazna mraz in sproži mehanizme za ogrevanje, kar lahko paradoksalno povzroči še večje potenje. Strokovnjaki zato priporočajo pitje mlačne tekočine, kot je čaj, ki telesu pomaga ohranjati ravnovesje brez dodatnega napora.
