V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni. Tokrat prvič objavljamo vprašanje in odgovor tudi na našem spletu.
***
Na robu vrta v suhem in peščenem kotičku sem opazil zanimive lijake v zemlji. Lijaki so se pojavili tako v manjšem rastlinjaku, ki ga imamo, kakor tudi na nekaj mestih zunaj rastlinjaka. Lijak se je pojavil tudi pri vinski trti, ki jo imamo posajeno kot brajdo. Imate mogoče informacije, katera žuželka bi to bila? So to mogoče mravlje?
Damijan, po elektronski pošti
Odgovor: Lijakaste tvorbe, ki ste jih našli v suhih in peščenih tleh, niso delo mravelj, temveč so prefinjene lovske pasti, ki jih gradi ličinka navadnega volkca (Myrmeleon formicarius). Ta žuželka si je zaradi svoje plenilske narave v tej fazi razvoja prislužila tudi ljudsko ime peščeni lev, kar odlično opiše njeno vlogo v mikrokozmosu tal.
Ličinka volkca je pravi specialist za preživetje v suhih, sipkih okoljih. Njeno sploščeno, čokato telo s ščetinami in močnimi nogami je popolnoma prilagojeno za vzvratno gibanje po pesku. Prav s to tehniko ustvari svojo past. Z ritmičnim gibanjem glave in telesa se vzvratno vrti v spirali in pri tem odmetava zrnca peska, dokler ne izkoplje popolnega lijaka s premerom od dveh do petih centimetrov in s strmimi, nestabilnimi pobočji. Ko je past zgrajena, se ličinka zakoplje na samo dno, tako da iz peska gledajo le njene mogočne, srpaste čeljusti. V tem položaju lahko nepremično čaka ure ali celo dneve. Ko se nič hudega sluteča žrtev, najpogosteje mravlja, pa tudi majhen pajek ali druga talna žuželka, preveč približa robu, se zrnca peska pod njeno težo usujejo.
Ko plen zdrsne na dno, ga volkec zgrabi s kleščami in vanj vbrizga mešanico paralizirajočega strupa ter močnih prebavnih encimov. Ti encimi utekočinijo notranje organe plena, kar imenujemo zunajtelesna prebava. Volkec nato preprosto posrka hranljivo tekočino, prazno in suho hitinsko lupino pa z močnim sunkom glave izvrže iz pasti. S tem ohrani svoje lovišče čisto in pripravljeno na naslednjo žrtev. To pojasni prizor, ki ste ga opazili – lijaki so pasti, mravlje pa njihov nesrečni plen.Prisotnost volkca na vašem vrtu je sicer odličen znak. Ne samo da ne povzroča nobene škode, ampak je izjemno koristen. Kot naravni plenilec mravelj in drugih manjših žuželk pomaga ohranjati naravno ravnovesje in zmanjšuje število potencialnih škodljivcev. Z uravnavanjem populacije mravelj lahko posredno pomaga tudi rastlinam, saj nekatere vrste mravelj ščitijo in gojijo uši zaradi njihove medene rose. Še pomembneje pa je, da je volkec zanesljiv bioindikator. Njegova prisotnost namreč potrjuje, da so tla na tistem mestu zračna, sipka, neonesnažena s pesticidi in niso zbita zaradi hoje ali obdelave. V stalno mokri, zbiti ali s kemikalijami obremenjeni zemlji preprosto ne more preživeti.
