Milijoni starejših po vsem svetu vsak dan jemljejo zdravila za zniževanje holesterola, da bi preprečili srčni napad. Toda nova francoska raziskava prinaša presenetljivo spoznanje. Kaže, da za zdrave posameznike, starejše od 75 let, opustitev nekaterih zdravil morda sploh ne poveča tveganja srčno-žilnih zapletov ali prezgodnje smrti.
Študija, ki sta jo vodila zdravnika Fabrice Bonnet in Jean-Philippe Joseph z Univerze v Bordeauxu in je bila sredi avgusta objavljena v medicinski reviji The Lancet Healthy Longevity, izpodbija nekatere uveljavljene zdravstvene prakse. Pokazala je, da prekinitev zdravljenja s statini pri starejših, ki v preteklosti niso imeli bolezni srca in ožilja, v triletnem obdobju ni negativno vplivala na njihovo življenje, četudi so se ravni holesterola močno povišale.
V kliničnem preizkušanju so raziskovalci spremljali 1160 bolnikov iz 291 francoskih ambulant splošne medicine. Vsi so pred tem statine jemali vsaj eno leto. Povprečna starost udeleženk (približno dve tretjini je bilo žensk) je bila 80 let. Polovica je po naključnem izboru nadaljevala jemanje zdravil, druga polovica pa jih je opustila.
Kemične interakcije
Rezultati so presenetili celo nekatere strokovnjake. Pri tistih, ki so zdravilo nehali jemati, je raven tako imenovanega slabega holesterola (LDL) drastično poskočila, in sicer z 1,15 na 1,71 grama na liter. Kljub temu se število večjih zapletov, kot sta srčni infarkt in možganska kap, ni povečalo. Stopnja umrljivosti v skupini, ki je opustila zdravila, je bila po treh letih celo minimalno nižja (7,2 odstotka) v primerjavi s tistimi, ki so zdravljenje nadaljevali (7,9 odstotka).
»To je izjemno pomemben podatek za obravnavo starejših, pri katerih je polifarmacija, torej sočasno jemanje velikega števila različnih zdravil, pogost in resen problem,« poudarjajo strokovnjaki. Opustitev statinov zmanjša število dnevno zaužitih tablet, kar neposredno zniža tveganje nastanka nevarnih kemičnih interakcij v telesu.
Kljub zmanjšanju števila zdravil pa prekinitev terapije ni prinesla opaznega izboljšanja splošne kakovosti življenja. Fizično in psihološko počutje je ostalo nespremenjeno, prav tako se ni zmanjšala pogostost težav, kot so bolečine v mišicah, sladkorna bolezen ali kognitivne motnje. Glavni avtor študije to pripisuje verjetnosti, da so pacienti, ki so imeli resne in moteče stranske učinke, te tablete verjetno opustili že dolgo pred začetkom samega preizkušanja.
Drugačni zaključki
Odkritje iz Bordeauxa je v neposrednem nasprotju z nekaterimi prejšnjimi študijami iz Danske in Italije, ki so nakazovale na 30-odstotno povečanje srčno-žilnih tveganj ob prekinitvi jemanja statinov. Francoski znanstveniki ob tem opozarjajo, da so bile te starejše raziskave metodološko pomanjkljive, saj niso upoštevale razlogov, zakaj so bolniki sploh prekinili zdravljenje. Skupina ameriških kardiologov pa v uvodniku revije vseeno opozarja na previdnost. Francoska študija je po njihovem mnenju premajhna, da bi na njeni podlagi lahko oblikovali splošna priporočila za rutinsko opuščanje zdravil.
Razpravo dodatno zapleta nedavna avstralska raziskava, v kateri je sodelovalo skoraj 10.000 starejših ljudi. Ta je pokazala, da začetek jemanja statinov po 70. letu zmanjša tveganje srčno-žilnih dogodkov za 30 odstotkov v primerjavi s placebom. Opozoriti pa je treba, da zdravilo tudi v tem primeru ni podaljšalo let življenja, preživetih brez invalidnosti ali demence.
Zdravniki poudarjajo ključno razliko med študijama. Avstralska preučuje preventivno uvedbo zdravila, francoska pa varno opustitev dolgoletne terapije. Bolj jasni odgovori za medicino bodo morda znani po zaključku obsežne ameriške študije Preventable, ki vključuje 20.000 starejših. Do takrat ostaja zlato pravilo nespremenjeno. Noben bolnik naj ne prekinja jemanja predpisanih zdravil na lastno pest, temveč izključno po temeljitem posvetu z osebnim zdravnikom.
