Na družbenih omrežjih se v zadnjih tednih nezadržno širi nov trend, ki uporabnikom obljublja hitro in preprosto oceno tveganja razvoja alzheimerjeve bolezni. Kljub milijonskim ogledom in deljenjem posnetkov zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da gre za neutemeljeno poenostavljanje kompleksne nevrološke bolezni in da tovrstni testi nimajo nobene znanstvene veljave.
Zaradi staranja prebivalstva in posledičnega porasta kognitivnih obolenj – v Sloveniji po ocenah združenja Spominčica živi že več kot 40.000 oseb z demenco, v celotni Evropi pa številke strmo naraščajo – ni presenetljivo, da ljudje na spletu iščejo hitre rešitve. Strah pred izgubo spomina in samostojnosti omogoča širjenje dezinformacij.
Trend, ki se na platformi tiktok širi pod ključniki, kot sta #pinkytime in #keepbrainhealthy, od uporabnikov zahteva izvedbo kratke motorične vaje. Pri tej morajo stakniti prstanec in palec, prekrižati kazalec in sredinec, nato pa deset sekund premikati mezinček. Ustvarjalci vsebin trdijo, da brezhibna izvedba te vaje dokazuje optimalno delovanje možganov, njeno redno izvajanje pa naj bi celo delovalo preventivno pri demenci.
Zdravstvena stroka te trditve ostro zavrača in meni, da takšne vaje ustvarjajo lažen občutek varnosti ali pa povsem neutemeljen preplah.
Izolirano gibanje posameznega dela telesa sicer res trenira fino motoriko in lahko kratkoročno doseže določen učinek učenja, vendar nima nobenega trajnega vpliva na kompleksne procese v možganih. Za učinkovit kognitivni trening je potrebno sodelovanje več možganskih centrov hkrati. Kot primer navajajo igranje klavirja, pri katerem se sočasno aktivirajo motorika, spomin, zaznavanje in čustva.
Strokovnjaki poudarjajo, da nezmožnost premikanja mezinčka v določenem položaju ni indikator za propadanje možganskih celic. Težave pri izvedbi vaje so najpogosteje posledica povsem fizičnih dejavnikov, kot so posameznikova anatomska gibljivost sklepov, starostne spremembe, pretekle poškodbe prstov ali pomanjkanje specifične fine motorike, ki jo sicer razvijajo glasbeniki, kirurgi ali ročni umetniki.
Kljub temu da hitri spletni triki ne delujejo, nevrologi in raziskovalci poudarjajo pomen proaktivnega pristopa k zdravju možganov. Namesto zanašanja na desetsekundne vaje s prsti svetujejo celostne spremembe življenjskega sloga. Dokazano zaščitno vlogo pri preprečevanju kognitivnega upada imajo redna telesna dejavnost (zlasti tista, ki združuje gibanje in koordinacijo, kot sta ples in plavanje), vseživljenjsko učenje, ohranjanje bogatih socialnih stikov, urejen spanec in uravnotežena prehrana.
