Zgodba je v mnogih slovenskih gospodinjstvih vsako pomlad popolnoma enaka. Ko posije prvo toplo sonce, se lotimo pospravljanja omar in prestavljanja zimske garderobe v višje predale, pri tem pa na plano potegnemo gore oblačil. Med njimi se prepogosto znajdejo kosi, ki imajo še vedno pritrjeno originalno etiketo s ceno, ali pa takšni, ki smo jih oblekli le enkrat, preden so se po prvem pranju raztegnili, razbarvali ali preprosto uničili. Moda je namreč izjemno zapeljiva igra. Kaj hitro nas premami in v nas prebudi strastne potrošnike. Tako kot modne zgodbe nas tudi modne izložbe z vedno novimi trendi vedno znova očarajo s svojo vsebino.
Nekoč je bila ta industrija zasnovana povsem drugače. Kupovali smo zgolj poletno in zimsko kolekcijo. Tam nekje v devetdesetih letih sta se jima pridružili še pomladna in jesenska. Zdaj pa trgovine s hitro modo dopolnjujejo svojo ponudbo na štirinajst dni ali celo vsak teden. Medtem ko so naše babice skrbno varčevale za en sam kakovosten zimski plašč, so današnje generacije popolnoma podlegle čarom hitre mode. Prek spletnih aplikacij, kot sta temu in shein, je mogoče z nekaj kliki in za nekaj evrov naročiti polno škatlo oblačil, ki zaradi slabe kakovosti pogosto romajo naravnost v smeti.
Ta pospešeni cikel za seboj pušča ogromno okoljsko opustošenje. Na ravni EU so okvirni podatki skrb zbujajoči: po zadnjih ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) je v EU leta 2020 nastalo približno 16 kilogramov tekstilnih odpadkov na prebivalca. Od tega je bilo za ponovno uporabo in recikliranje ločeno zbranih približno 4,4 kilograma na prebivalca, preostanek pa je končal v mešanih komunalnih odpadkih. To pomeni, da je bil ločeno zajet približno četrtinski delež, kar pa še ne pomeni, da so bili ti odpadki dejansko reciklirani v nove tekstilne izdelke. EEA hkrati poudarja, da je recikliranje tekstila v tekstil še vedno zelo omejeno.
Slovenija pri tem na žalost ni nobena izjema. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ocenjujejo, da je področje odpadnega tekstila tudi v Sloveniji vse bolj problematično. Po podatkih povprečij za obdobje od leta 2022 do 2024 je skupno nastalo okoli 8500 ton odpadkov, od tega kar 2500 ton oblačil. V zadnjih treh letih so količine tekstilnih odpadkov pri nas izrazito rasle. Na ministrstvu opozarjajo, da količine naraščajo, kakovost materialov pa se slabša, kar otežuje ponovno uporabo in recikliranje. Zato bi bilo za Slovenijo danes najbolj korektno reči: trend je negativen, evropske ocene pa kažejo, da se bistveno preveč tekstila še vedno izgubi v mešanih odpadkih, sežge in odloži.
Francoski udarec in slovenski sistem
Da bi zajezili to okoljsko katastrofo, se nekatere države odločajo za ostre ukrepe. Francija je zagotovo med ambicioznejšimi državami, saj se pripravlja zakonodajni pristop, ki vključuje stroge omejitve oglaševanja ultrahitre mode ter finančne obremenitve. Ta »okoljski davek« bi lahko do leta 2030 dosegel do 10 evrov na kos tekstila hitre mode oziroma do 50 odstotkov cene izdelka brez davka.
Se kaj podobnega obeta tudi slovenskim potrošnikom? Na pristojnem ministrstvu pojasnjujejo, da v Sloveniji trenutno ne načrtujejo uvedbe neposredno primerljivih, strožjih nacionalnih ukrepov, temveč se osredotočajo predvsem na dosledno in učinkovito implementacijo evropskega okvira, ki se hitro zaostruje. Slovenija se pospešeno pripravlja na uvedbo novih evropskih pravil glede razširjene odgovornosti proizvajalca. Temeljno izhodišče nove ureditve je, da bodo glavno finančno breme nosili proizvajalci, ki ne bodo odgovorni le za dajanje izdelkov na trg, temveč tudi za financiranje ravnanja z njimi, ko postanejo odpadek. To ne zajema le zbiranja in razvrščanja, ampak tudi pripravo za ponovno uporabo, recikliranje, obveščanje potrošnikov ter razvoj trajnostnejših izdelkov. V ta sistem bodo poleg proizvajalcev vključeni tudi uvozniki, distributerji in spletni prodajalci.
Pomemben instrument, ki prihaja, bo uvedba tako imenovane ekomodulacije. To preprosto pomeni, da bodo proizvajalci za manj trajnostne izdelke plačevali bistveno višje prispevke, za kakovostnejše pa nižje. S tem ukrepom se na trgu ustvarja ekonomski pritisk za izboljšanje kakovosti izdelkov. Spremembe se bodo uveljavljale postopoma: prenos direktive se pričakuje do junija 2027, uveljavitev organizacij za skupinsko izpolnjevanje obveznosti pa je predvidena do aprila 2028.
Nevidni strupi
Medtem ko se kolesje evropske birokracije vrti naprej, se morajo potrošniki spopadati z bolj neposrednimi težavami našega časa. Na kaj je dobro biti pozoren pri nakupovanju oblačil in kakšno resnico sploh skrivajo etikete? V kakšnih pogojih delajo ljudje, ki ustvarjajo za eno najbolj donosnih industrij na svetu?
Še večja skrb se poraja ob vprašanju varnosti našega zdravja. Evropska unija ima izredno stroge standarde (REACH) glede kemikalij v tekstilu, medtem ko oblačila, poslana iz tretjih držav prek platform, kot so temu, shein ali aliexpress, pogosto obidejo ta nadzor. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da standard REACH teoretično sicer zagotavlja dokaj visoko stopnjo varnosti, a je po njihovem mnenju postopek ugotavljanja novih nevarnosti prepočasen. Prav tako opozarjajo, da sploh niso seznanjeni s primeri nadzora nad kemijsko varnostjo oblačil, ki bi jih nadzorni organi opravili – ne pri izdelkih iz klasičnih trgovin in še manj na spletnih tržnicah. Nadzora trenutno praktično ni.
Na ZPS so kljub temu pred kratkim opravili test bisfenolov v spodnjem perilu, kjer pa niso ugotovili bistvenih razlik med izdelki iz klasičnih trgovin in tistimi s spletnih tržnic. Vendar pa, kot dodajajo, en test ne pomeni veliko; kemijsko varnost oblačil in obutve bi morali namreč spremljati načrtno in redno. Zato pri Zvezi potrošnikov v teh dneh že preverjajo in testirajo otroške UV-majice ter športne majice za odrasle, v okviru testa pa bodo preverili prisotnost nevarnih azo barvil in bisfenolov. Med vzorci so tako izdelki iz klasičnih trgovin kot s spletnih tržnic.
Ko slovenski potrošnik preko tuje spletne platforme kupi izdelek, ki se strga ob prvem nošenju, pogosto ostane tudi brez realnih pravic ugovora. Ko govorimo o pravicah potrošnika pri nakupih zunaj Slovenije ali celo zunaj EU, so te povsem odvisne od zakonodaje posamezne države in pogojev prodajalca. Zveza potrošnikov Slovenije svetuje, da je vsekakor vredno poskusiti uveljavljati reklamacijo, saj veliko podjetij takšnim zahtevam ugodi že zaradi dobrih poslovnih običajev. A če pri tem naletimo na težave ali nerazumevanje prodajalca, so naše možnosti izjemno omejene. Tudi če bi do potankosti poznali zakonodajo in bili upravičeni do reklamacije, bi bilo vračanje izdelkov velikokrat časovno in predvsem stroškovno popolnoma nesmiselno.
Konec slepega nakupovanja
Zato je nujno, da se pred vsakim nakupom vprašamo, koliko je v teh velikih modnih zgodbah v resnici trajnosti. Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da se moramo vprašati, kakšna resnica se dejansko skriva za privlačnimi napisi »eko/bio bombaž«, »reciklirani poliester« ali »reciklirana plastika«. Da se stvari počasi premikajo tudi pri proizvajalcih, dokazuje ena najbolj prestižnih modnih znamk, ki se s svojim vedno bolj trajnostnim razmišljanjem poskuša približati sodobnim modnim potrošnikom in ima nov slogan: »Kar je okolju prijazno, je pravzaprav brezčasno, ni trendovsko, je trajno tako z vidika materiala, izdelave in možnosti ponovne uporabe kot s povsem estetskega vidika, torej dizajna, primernega za vsako priložnost.« Podjetje svoje izdelke celo definira kot večne in zanje ponuja vseživljenjsko garancijo.
Danes bi morala biti moda stvar temeljitega premisleka, tako kot ločevanje smeti, manjša uporaba embalaže, vožnja s kolesom ali raba energije iz sončnih celic. »Vredno je na novo opredeliti naš pogled na modo in se predvsem naučiti, kako oblačila ponovno uporabiti, jih zamenjati, spremeniti, dopolniti z 'vintage' kosom, ali se vsaj naučiti, kako kupiti oblačilo, ki nam bo dolgo dobro služilo in ga bomo imeli resnično radi. Preprost recept za nestresno in trajnostno oblačenje sta klasičen kroj in dobra tkanina, saj je prav to kombinacija, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo modnega izdelka,« priporoča Goga Sredojević iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Prav tako je edino prav, da preden znova obiščete trgovino ali kliknete spletno aplikacijo, najprej preverite, kaj se v resnici skriva v vašem domačem modnem butiku – v vaši omari. Zagotovo boste našli kos oblačila, na katerega ste pozabili, in ugotovili, da novega niti ne potrebujete. Moda je namreč igra kombinacij; najboljše oblačilo je tisto, ki ga dobro skombinirate in ga samozavestno nosite, ne glede na vaše življenjsko obdobje ali trenutne modne trende. Živimo namreč v času, ko ni moden samo en model hlač iz jeansa ali en model krila, kot je to recimo veljalo do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Modna je namreč predvsem tista oseba, ki ima svoj izoblikovan slog.
