Sonce je nepogrešljiv vir življenja, energije in dobrega počutja, a hkrati predstavlja izjemno resno, prepogosto pa tudi nevidno grožnjo našemu zdravju. Na strokovni okrogli mizi z naslovom Varno na soncu, ki jo je organiziral Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKC Ljubljana v tesnem sodelovanju z Dermatovenerološko in Očesno kliniko UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Zvezo slovenskih društev za boj proti raku, so vodilni slovenski strokovnjaki razkrili močno skrb vzbujajoče podatke. Obširno so razpravljali o hudih posledicah pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom in poudarili, da vse večje obremenitve okolja ter nevarni vedenjski vzorci ljudi terjajo izjemno visok davek. Opozorili so, da vročinski valovi in uničujoče UV-sevanje ne prizanašajo nikomur, vendar pa se vseh teh tveganj v slovenski družbi žal še vedno premalo zavedamo.
Povsem zmotno in nevarno je prepričanje, da so posledice nepremišljenega sončenja vidne zgolj kot kratkotrajne in prehodne opekline, ki po nekaj dneh povsem izginejo. Dr. Katja Jarm z Onkološkega inštituta Ljubljana je javnosti postregla z alarmantno in streznitveno statistiko, ki nazorno kaže na razsežnosti tega problema: po uradnih podatkih Registra raka Republike Slovenije je v letu 2022 za rakom kože na novo zbolelo okoli 19.000 oseb. Še bistveno bolj skrb vzbujajoč je podatek o zelo nevarnem in agresivnem melanomu, katerega pojavnost raste z eno najhitrejših stopenj – in sicer za dobrih šest odstotkov na leto. Na leto to smrtonosno obliko raka diagnosticirajo pri približno 800 prebivalcih, s čimer se Slovenija po splošni ogroženosti uvršča na visoko deseto mesto med vsemi evropskimi državami.
Ozaveščenost slovenske javnosti in sprejemanje zdravih ukrepov pa žal še vedno močno ovirajo in zavirajo globoko ukoreninjeni, a izjemno nevarni miti in ljudske zablode, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Poglejmo jih nekaj:
1. mit: Sonce nas med oblačnostjo ne opeče
Med najpogostejšimi in najbolj zavajajočimi je zagotovo prepričanje, da v primeru, ko je zunaj povsem oblačno ali pa sedimo v gosti senci drevesa, zaščita pred soncem sploh ni več potrebna. To je seveda velika in zelo nevarna zmota. Strokovnjaki javnost vztrajno opozarjajo, da oblaki sami po sebi ne ponujajo zadostne ali varne zaščite, saj lahko določena oblačnost brez težav prepusti celo do 90 odstotkov vsega škodljivega UV-sevanja. Tudi ko sedimo v senci in v povsem oblačnem vremenu, nas namreč nenehno in z vseh strani dosegajo močni razpršeni UV-žarki, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti resno in trajno poškodujejo tako našo kožo kot tudi naše oči.
2. Mit: Malo porjavelosti je zdravo
Prav tako je v sodobni družbi izjemno razširjen mit, ki narekuje, da je močna porjavelost znak trdnega, cvetočega zdravja ter da nas takšna potemnela koža povsem naravno in varno ščiti pred vsemi nadaljnjimi poškodbami močnega sonca. Resnica in dognanja dermatologov so žal popolnoma nasprotni: naravna in tako imenovana zdrava porjavelost v strokovni literaturi sploh ne obstaja. Zagorela polt, po kateri tako radi hrepenimo, je v resnici zgolj obupan obrambni mehanizem organizma in klic našega telesa na pomoč ob poškodbi. Vsakič znova, ko smo na poletnem soncu porjaveli, je v naši koži dejansko že prišlo do nepopravljive poškodbe našega DNK-materiala. Močno rjava in temna koža ob tem ponuja zgolj povsem minimalno in nezadostno naravno zaščito, ki je po meritvah ekvivalentna uporabi kreme z zaščitnim faktorjem (SPF) zgolj okoli vrednosti osem, kar je v praksi seveda odločno premalo za kakršno koli resno preprečevanje nadaljnjih in veliko bolj nevarnih mutacij v naših celicah.
3. mit: Obisk solarija pred poletjem je varen
Mnogi posamezniki, med katerimi žal prevladujejo predvsem zelo mladi, še danes naivno verjamejo in zaupajo v mit, da je nekajkratni obisk solarija odlična, varna in celo zelo priporočljiva priprava blede kože na prihajajoče poletne mesece. Vendar so naprave, kot so solariji, izjemno nevarne in v celoti znanstveno dokazano rakotvorne.
Dr. Katja Jarm izjemno ostro zavrača to škodljivo prakso in se pri svojem svarilu neposredno sklicuje na nedavno osvežen in izjemno strog evropski kodeks proti raku, ki strogo in brez izjem odsvetuje vsakršno uporabo solarijev. Ti so namreč povsem neposredno in dokazano povezani s pospešenim nastankom kožnega raka, to tveganje pa je še posebno alarmantno in visoko, če gre za uporabo teh naprav v rani mladosti oziroma kadar koli pred dopolnjenim petintridesetim letom starosti.
4. mit: En nanos kreme dnevno zadošča
Ena absolutno najbolj pogostih in naivnih napak, ki jih ljudje počnemo v vročih poletnih dneh, pa je tudi slepo zanašanje na to, da en sam izdaten nanos kreme z visokim zaščitnim faktorjem zgodaj zjutraj povsem zadostuje za celodnevno varnost in popolno brezskrbnost na plaži. Zaščitno kremo je treba v resnici nanašati zelo ponavljajoče in v bistveno večjih oziroma izdatnejših količinah, kot povprečno počnemo.
Dermatologi opozarjajo in rotijo ljudi, da je absolutno nujna ponovna aplikacija vseh zaščitnih sredstev striktno na vsaki dve uri. Še bolj pogosto in dosledno pa se moramo na novo namazati, če se med aktivnostjo močno potimo, če se po tuširanju brišemo z grobo brisačo ali pa če se gremo zgolj za kratek čas ohladit in plavat v morje ali lokalno jezero. Ljudje na svojo kožo prav tako skoraj vedno nanesejo odločno in nevarno premajhno količino zaščitne kreme. Za primerno in polno zaščito naj bi ena zvrhana čajna žlička kreme zadostovala izključno za premaz samo ene noge, ene roke ali zgolj obraza z vratom, za ustrezno zaščito celotnega telesa odraslega človeka pa za en sam kakovosten nanos potrebujemo kar približno 30 mililitrov zaščitne kreme.
5. mit: Več sončenja, več vitamina D
Izredno pogosto v pogovorih slišimo tudi klasičen izgovor, da se moramo nujno in zelo intenzivno sončiti ter preživeti ure na soncu predvsem zato, da naše telo na tak način proizvede dovolj nujno potrebnega in za imunski sistem ključnega vitamina D. Za ustrezno, zadostno in povsem zdravo raven vitamina D v našem telesu v resnici zadostuje že izjemno kratka izpostavljenost zelo majhnega in omejenega dela telesa. Od pozne pomladi do zgodnje jeseni je namreč povsem dovolj, da blagemu soncu izpostavimo samo približno 10 do 15 odstotkov telesne površine – kar v praksi pomeni na primer le dlani oziroma podlahti in obraz – in to zgolj za zelo kratek čas, približno petnajst minut na dan. Izjemno zanimiv in v javnosti povsem spregledan paradoks, na katerega redno opozarjajo strokovnjaki, pa je, da kolikor bolj smo poleti vizualno temno rjavi in opečeni, toliko manj ključnega vitamina D naše telo ob izpostavljenosti soncu dejansko in hkrati proizvede. Temen pigment melanin v koži namreč fizično blokira naravno sintezo tega pomembnega vitamina.
Naj bo torej preživljanje prostega časa na prostem in vsakoletno poletje še naprej izključno čas prave sprostitve, nepozabnih spominov ter užitkov z družino in prijatelji, a vedno zgolj s pravo in zadostno mero zdrave pameti, po možnosti v varni in hladni senci ter ob polnem zavedanju, da smo za svoje lastno zdravje odgovorni tudi sami.
