Da bi razumeli aritmijo, moramo razumeti električni sistem srca. Vsak utrip sproži električni impulz, ki potuje skozi srčne mišice in povzroči njihovo krčenje. Ko se na tej električni poti pojavi kratek stik ali ovira, srce neha biti usklajeno.
Najpogostejša oblika aritmije, s katero se srečujejo kardiologi, je atrijska fibrilacija. Gre za kaos v zgornjih srčnih votlinah, kjer se impulzi širijo hitro in nepravilno. Bolniki to pogosto opišejo kot občutek »metuljev v prsih« ali »vretja vode«. Največja nevarnost pri tem niso sami simptomi, temveč zastajanje krvi v srčnih preddvorih, kar lahko privede do nastanka strdkov. Če tak strdek potuje do možganov, povzroči možgansko kap – usodno posledico, ki bi jo z zgodnjim odkritjem lahko preprečili.
Prav tako pa atrijska fibrilacija povečuje obremenitev srca, kar lahko ob sočasno zamašenih žilah vodi do srčnega infarkta. Medtem ko kap povzroči strdek, ki pripotuje iz srca, infarkt nastane zaradi zamašitve žil, ki prehranjujejo srčno mišico. Obe stanji sta tesno povezani, saj dolgotrajno neurejen ritem utruja srce, poškodbe po prebolelem infarktu pa so pogosto ravno tisto žarišče, ki sproži nove, nevarne motnje ritma.
Na kaj moramo biti pozorni
Aritmije so lahko izjemno zahrbtne. Nekateri pacienti čutijo močno razbijanje srca, vrtoglavico in težko dihanje, spet drugi pa ne čutijo ničesar. »Mislil sem le, da sem pod stresom ali da sem popil preveč kave,« je po pričevanju zdravnikov pogosta izpoved tistih, ki jim aritmijo odkrijejo naključno ob sistematskem pregledu.
Zdravniki opozarjajo, da utrujenost, ki je ne moremo razložiti z naporom, in zmanjšana fizična zmogljivost nista nujno le znaka staranja. Lahko so znak, da srce zaradi nepravilnega ritma ne črpa krvi dovolj učinkovito, zaradi česar organi ne prejmejo dovolj kisika.
Dejavniki tveganja
Zakaj se število bolnikov z aritmijami povečuje? Odgovor deloma tiči v staranju prebivalstva, deloma pa v naših navadah. Visok krvni tlak, ki ostaja neurejen, je eden od glavnih krivcev za strukturne spremembe srca, ki vodijo v aritmije. Svoj delež prispevajo tudi debelost, sladkorna bolezen, prekomerno uživanje alkohola in kronični stres.
V zadnjem času strokovnjaki opozarjajo tudi na vpliv spalne apneje. Gre za prekinitev dihanja med spanjem, ki močno obremenjuje srčno-žilni sistem. Po drugi strani pa lahko tudi ekstremni vzdržljivostni športi pri sicer zdravih posameznikih povzročijo spremembe v srčni elektriki.
Medicinski napredek
Dobra novica je, da medicina na področju aritmij hitro napreduje. Osnovna diagnostika še vedno temelji na elektrokardiogramu (EKG), vendar pa danes poznamo naprave, kot je Holter monitor, ki ritem srca snema 24 ur ali celo več dni zapored. Svoj razcvet doživlja tudi nosljiva tehnologija; pametne ure in zapestnice, ki omogočajo snemanje EKG-ja na domu, postajajo dragocen vir informacij za zdravnike, saj lahko ujamejo aritmijo ravno v trenutku, ko se pojavi.
Zdravljenje je postalo izjemno uspešno in personalizirano. Začne se z urejanjem življenjskega sloga in zdravili, ki stabilizirajo ritem ali preprečujejo strjevanje krvi. Če to ni dovolj, so na voljo posegi, kot je radiofrekvenčna ablacija – postopek, pri katerem kardiolog preko katetra »zažge« ali zamrzne majhen del srčnega tkiva, kjer nastajajo napačni električni impulzi. Za bolnike s prepočasnim utripom pa ostajajo zlati standard srčni spodbujevalniki, ki so danes tehnološko tako dovršeni, da bolnikom omogočajo povsem normalno življenje.
Poslušajte svoje telo
Motnje srčnega ritma niso le estetska napaka na posnetku EKG. So klic telesa na pomoč. Čeprav vsako preskakovanje ritma bitja srca ne pomeni katastrofe, je samopregledovanje – preprosto tipanje lastnega pulza na zapestju – prvi korak k varnosti. Če je utrip nereden, prehiter ali neobičajno počasen, je čas za obisk strokovnjaka. Srce namreč bije v ritmu našega življenja, zato je treba skrbeti, da bo ta ritem ostal harmoničen čim dlje.
